Jedro

Za odločitev je bistvena ugotovitev, da je bila tožniku kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči s strani odvetnika zagotovljena pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, kar dokazuje izčrpno pisno pravno mnenje, ki ugotavlja dejansko stanje zadeve in opisuje ter analizira konkretne pravne možnosti tožnika v primeru sprožitve morebitnega sodnega postopka zoper policista in tožilca. Navedeno pravno mnenje, ki ga je odvetnik izdelal na podlagi posveta s tožnikom ter na podlagi listinskih dokazil, ki si jih je pridobil v postopku, se nahaja v upravnem spisu, poslano pa je bilo tako tožniku kot tudi organu za brezplačno pravno pomoč skupaj z napotnico, kot je bilo to odvetniku naloženo z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: organ za BPP) odvetniku A. A., za izvedbo brezplačne pravne pomoči, to je za pravno svetovanje upravičencu v zvezi z možnostjo sprožitve sodnega postopka zoper policista B. B. in zoper delo tožilcev C. C. in D. D., priznal potrebne izdatke in nagrado v skupnem znesku 783,61 EUR (I. točka izreka). Odločil je, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije pri sodišču in se nakažejo odvetniku na njegov bančni račun (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi sklepa organ za BPP pojasnjuje, da je bil A. A. določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu E. E. (tožniku v tem upravnem sporu). Po opravljenih odvetniških storitvah je odvetnik dne 13. 5. 2023 organu za BPP vrnil pravočasno potrjeno in izpolnjeno napotnico skupaj s stroškovnikom, v katerem je zaznamoval stroške, nastale z izvajanjem brezplačne pravne pomoči. Stroške je organ za BPP odmeril v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT) in odvetniku priznal 150 točk za posvet s stranko z dne 17. 2. 2023 v skladu s tarifno št. 43/1-1 OT, 150 točk za študij spisa dne 17. 2. 2023 v skladu s tarifno št. 43/2 OT, 3 x 50 točk za sestavo treh dopisov po tarifni št. 43/3 OT in nagrado 600 točk za izdelavo pravnega mnenja dne 11. 5. 2023 v skladu s tarifno št. 43/1-3 OT, kar znaša skupaj 1050 točk. V skladu z 11. členom OT je organ za BPP odvetniku priznal tudi pavšal za materialne stroške v višini 20,5 točk. Tako je bilo odvetniku priznano skupaj 1070,5 točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR predstavlja 642,30 EUR. K temu znesku je organ prištel še 22 % DDV v znesku 141,31 EUR, kar pomeni, da je odvetnik upravičen do plačila v skupnem znesku 783,61 EUR.

3. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da se s pravnim mnenjem odvetnika ne strinja in da je brezpredmetno. Ker odvetnik po njegovem mnenju ni opravil dolžnosti, ki mu je bila zaupana v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči, predlaga, da se odvetniku za opravljeno delo ne plača. Z njim je imel priložnost govoriti le enkrat. Pravno mnenje odvetnika je prejel po pošti, ne da bi mu odvetnik ob tem odgovoril na štiri osnovna zastavljena vprašanja, ki se navezujejo na dokazno gradivo, v katerega je imel odvetnik možnost vpogledati, in ki se nanašajo na vsebino izjave oziroma več izjav tožnika, ki so navedene v policijskem poročilu, o tem, kdaj in kje je tožnik podal navedene izjave in kaj je njihova vsebina ter kdo je naveden izjave podpisal. V nadaljevanju tožbe tožnik pojasnjuje okoliščine v zadevi, v zvezi s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Kot navaja, v postopku pred policijo in tožilstvom ni imel možnosti podati formalne ali neformalne izjave, policisti so ga izključili iz vseh postopkov in mu s tem odvzeli možnost, da bi sam podal kazensko ovadbo oziroma predložil določeno dokazno gradivo. Policisti so izjavo spisali sami, v posledici tega je nato tožilstvo, ki je pri odločanju upoštevalo zgolj eno plat zgodbe, ovadbo dne 20. 7. 2020 zavrglo.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

5. Odvetnik A. A. v odgovoru na tožbo kot stranka z interesom v tem upravnem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1) pojasnjuje, da je po prejemu odločbe št. Bpp 57/2023 z dne 9. 2. 2023, s katero je bil postavljen za izvajalca brezplačne pravne pomoči, z dopisom tožnika povabil na posvet, ki je potekal pri njem v odvetniški pisarni dne 17. 2. 2023. Ob posvetu je bil sestavljen zapisnik o opravljenem pravnem svetovanju, ki sta ga podpisala tako tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči kot tudi odvetnik. Na sestanku je odvetnik prevzel dokumentacijo, svetoval tožniku glede trenutne situacije in predlagal, da se opravijo poizvedbe. Po prejemu odgovorov na poizvedbe pri Policijski postaji v Murski Soboti in pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti je odvetnik na podlagi zbrane dokumentacije sestavil pisno pravno mnenje, ki ga je tožniku poslal dne 11. 5. 2023. Tožnika je tudi poklical in mu mnenje pojasnil še ustno. S pripravo pravnega mnenja je bilo delo odvetnika zaključeno. Tožnik, ki se z vsebino mnenja ni strinjal, je odvetniku poslal precej žaljiva elektronska sporočila, zaradi česa je odvetnik na njegova sporočila prenehal odgovarjati. Glede na obrazloženo stranka z interesom sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet sodne presoje v upravnem sporu je upravičenost odvetnika do nagrade in povračila stroškov, ki so mu bili kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči priznani z izpodbijanim sklepom na podlagi določb ZBPP.

8. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. V osmem odstavku 30. člena ZBPP je določeno, da je odvetnik dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči. O končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči odloči po šestem odstavku 40. člena ZBPP v 30 dneh po prejemu popolne napotnice pristojni organ za BPP s sklepom, ki se pošlje tako izvajalcu brezplačne pravne pomoči kot tudi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Slednjemu uveljavljena upravno sodna praksa1 tudi priznava pravni interes za vložitev tožbe zoper sklep o odmeri nagrade odvetniku, če je z izpodbijanim sklepom odvetniku priznana nagrada, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa v tožbi zatrjuje, da je nagrada za opravljene storitve odmerjena previsoko oziroma neupravičeno (to je brez pravne podlage).

9. Med strankami ni sporno, da je bila tožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 57/2023-2 z dne 9. 2. 2023 brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje glede možnosti sprožitve sodnega postopka zoper policista B. B. in zoper delo tožilcev C. C. ter D. D. zaradi lažnivega poročanja in da je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen odvetnik A. A., ki mu je bilo naloženo, da po izvedbi storitve pravne pomoči skupaj z napotnico strokovni službi predloži tudi izdelano pisno pravno mnenje. Sporno pa je, ali je odvetnik storitve opravil v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči ter ali je posledično upravičen do izplačila nagrade ter povračila priglašenih stroškov, ki so mu bili priznani z izpodbijanim sklepom.

10. Tožnik v tožbi navaja, da se je udeležil razgovora z odvetnikom in da je odvetnik nato izdelal pravno mnenje o tem, kakšne so pravne možnosti za sprožitev sodnega postopka zoper policista in dva tožilca, ki jima očita storitev kaznivih dejanj pri obravnavi njegove ovadbe. Tožnik tudi ne zanika, da je izdelano pisno pravno mnenje dejansko prejel. Zatrjuje pa, da je izdelano pravno mnenje brezpredmetno in da odvetnik ni upravičen do plačila za opravljeno delo, ker ni opravil dolžnosti, ki mu je bila naložena z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Te dolžnosti odvetnik po njegovem mnenju ni opravil, ker je imel sam možnost z njim govoriti le enkrat, odvetnik pa tudi ni odgovoril na štiri zastavljena vprašanja glede vsebine izjave oziroma več izjav, ki so navedene v policijskem poročilu, o tem, kdaj in kje je tožnik podal navedene izjave in kaj je njihova vsebina ter kdo je naveden izjave podpisal. 11. Glede navedbe tožnika, da odvetnik ni upravičen do plačila za nudeno brezplačno pravno pomoč, ker ni opravil naloženega dela, sodišče pojasnjuje, da je za odločitev bistvena ugotovitev, da je bila tožniku kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči s strani odvetnika zagotovljena pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, kar dokazuje izčrpno pisno pravno mnenje, ki ugotavlja dejansko stanje zadeve in opisuje ter analizira konkretne pravne možnosti tožnika v primeru sprožitve morebitnega sodnega postopka zoper policista in tožilca. Navedeno pravno mnenje, ki ga je odvetnik izdelal na podlagi posveta s tožnikom ter na podlagi listinskih dokazil, ki si jih je pridobil v postopku, se nahaja v upravnem spisu, poslano pa je bilo tako tožniku kot tudi organu za BPP skupaj z napotnico, kot je bilo to odvetniku naloženo z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. 12. Ker je bila s tem po presoji sodišča storitev pravnega svetovanja v celoti opravljena v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči, za odločitev ni pomemben očitek tožnika, da odvetnik ni odgovoril še na štiri vprašanja, ki mu jih je zastavil tožnik po prejemu pravnega mnenja. Odgovori na navedena vprašanja namreč niso pomembni za preučitev možnosti sprožitve sodnega postopka zoper policista in dveh tožilcev, za kar je bil odvetnik z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči zadolžen. Golo nestrinjanje upravičenca do brezplačne pravne pomoči z vsebino izdelanega pravnega mnenja pa tudi ni razlog za zavrnitev priglašenih stroškov in nagrade izvajalcu brezplačne pravne pomoči. 13. Ob nespornem dejstvu, da je bil tožniku omogočen posvet z odvetnikom in da mu je bilo izdelano pisno pravno mnenje tudi posredovano v seznanitev, je izpodbijani sklep o odmeri nagrade in stroškov odvetniku po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. V zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev (to je, da je bilo pravno mnenje izdelano in tožniku tudi posredovano), med strankami ni sporno.

1 Tako na primer UPRS v zadevah opr. št. I U 1258/2010 z dne 20. 10. 2010, I U 1860/2019 z dne 14. 1. 2020, opr. št. II U 74/2022 z dne 16. 3. 2022 in II U 71/2023 z dne 9. 11. 2022.