Jedro

V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodbo z dne 7. 4. 2020: - odločilo, da je dolžan toženec tožnici v 8-dneh plačati 337,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 7. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka), - odločilo, da je dolžan toženec tožnici v 8-dneh povrniti pravdne stroške v znesku 81,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila (II. točka izreka), - zavrnilo, kar je tožnica zahtevala več ali drugače (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi napačne ocene dejanskega stanja pritožuje toženec. Pojasnjuje, da se tožnica že dve leti in pol izmika plačilu nadomestila za popravilo motornega kolesa, ki je bil pri njej zavarovan. Ker naj bi bili stroški popravila oziroma škode na motornem kolesu nekajkrat višji od zahtevanega plačila tožnice, vtoževanega zneska ni pripravljen plačati.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP1). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko2 odločba, s katero je končan spor v postopkih v sporih majhne vrednosti, izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. V skladu s predhodno navedenim je (tudi sicer povsem posplošen) pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje dejansko stanje napačno ugotovilo („ocenilo“), neupošteven. Enako pa velja tudi za pritožbeno sklicevanje na premoženjsko škodo na motornem kolesu, ki naj je tožnica kljub sklenjenemu zavarovanju tožencu ne bi želela (hotela) poravnati. Vse te navedbe so prvenstveno (nedopustno) nove3 (prvi odstavek 337. člena ZPP). Poleg tega ni (po)jasn(jen)o,4 kako naj bi obstoj morebitne toženčeve terjatve do tožnice iz drugega zavarovalnega razmerja (sklenjenega glede motornega kolesa5) vplival na obstoj njegove obveznosti do tožnice zaradi (neplačane) premije iz naslova zavarovanja, sklenjenega glede stanovanjske hiše (glej polico za premoženjsko zavarovanje ... v prilogi A1), plačilo katere je (skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi) predmet tožbenega zahtevka v tej pravdi.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (upoštevni) in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Na kar je sodišče prve stopnje pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi opozorilo. 3 Pritožnik (glej njegov ugovor z dne 6. 9. 2019, vložen zoper sklep o izvršbi VL 67423/2019 z dne 2. 8. 2019) česa takega v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval (oziroma se ni skliceval na pritožbi priložene listine). 4 Toženec namreč v pritožbi v tem oziru ne navaja ničesar konkretnega. Tako se (npr.) ne sklicuje (ustrezno/jasno) na pobot terjatev ali karkoli drugega. A tudi če bi se, tega v (tem) pritožbenem postopku ne bi bilo moč upoštevati, saj bi moral to storiti že v postopku na prvi stopnji (glej prvi in tretji odstavek 337. člena ZPP). 5 Glej listine v prilogah B1 - B3.