Jedro

V stečajnem postopku velja načelo omejevanja tveganj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi sporazuma o ureditvi spornih razmerij z dne 7. 4. 2014, ki so ga pogojno sklenili stečajni dolžnik in družbi V. d. o. o. ter S. d. o. o. 2. Zoper sklep sta se pritožila upnika S. d. o. o. in V. d. o. o., ki sta predlagala, naj se soglasje za poravnavo da, ker je za upnike koristna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je stečajni upravitelj 10. 4. 2014 sodišču predlagal izdajo soglasja k upravljanju stečajne mase v skladu z določbo drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP po Sporazumu o ureditvi spornih razmerij z upnikom V. d. o. o. ter z njim povezano družbo S. d. o. o. Predmet sporazuma je dogovor, da upravitelj zoper V. d. o. o. ne vloži tožbe zaradi izpodbijanja nadomestne izpolnitve v vrednosti 13.250,88 EUR, V. d. o. o. pa v stečajno maso plača 1.500,00 EUR do 17. 4. 2014. Poleg tega stečajni dolžnik lahko še nadalje neodplačno uporablja prostore na Ulici 3 in na lokaciji H., kjer ima shranjena svoja opredmetena sredstva, vse do prodaje le teh. V kolikor tožbo vloži upnik, mora stečajni dolžnik znesek 1.500,00 EUR vrniti in plačati družbi S. d. o. o. uporabnino za uporabo njenih prostorov. Poleg tega se stečajni upravitelj zaveže umakniti izjavo o prerekanju terjatve upnika V. d. o. o. v višini 124.244,65 EUR.

5. Stečajni upravitelj je koristnost potrditve sporazuma sodišču utemeljil s težavami pri dokazovanju subjektivnega elementa izpodbojnosti in na ekonomski smotrnosti predlaganega sporazuma. Sodišče prve stopnje je zavrnitev soglasja obrazložilo z mnenjem, da je ponudba za plačilo 1.500,00 EUR in za uporabo prostorov, s katerimi naj bi stečajni dolžnik privarčeval stroške v višini 2.400,00 EUR, glede na oceno stečajnega upravitelja, da je dejanje stečajnega dolžnika, s katerim so bili oškodovani upniki, izpodbojno in da mora družba V. d. o. o. prejeto korist v višini 11.042,00 EUR (neto) vrniti, prenizka.

6. Upnika s pritožbo izpodbijata oceno sodišča prve stopnje o prenizki ponudbi plačila, s trditvami, da obveznost, glede katere ponujata poravnavo, sploh ne obstoji, ker ni podan subjektivni element izpodbijanja, saj s poslovanjem dolžnika upnik V. d. o. o. ni bil seznanjen. S tem pa nista uspela ovreči relevantnih zaključkov sodišča prve stopnje, da je upravitelj ocenil, da je dejanje dolžnika izpodbojno ter, da je predmet sporazuma ravno poravnava v zvezi s tem spornim razmerjem. V primeru, če bi upravitelj (ali drug upnik) vložil zoper toženca tožbo zaradi izpodbijanja dejanj stečajnega dolžnika in bi z njo uspel, bi moral toženec v stečajno maso prejeto vino vrniti oziroma, če se je vino že pokvarilo, kar trdita upnika v pritožbi, plačati denarno nadomestilo po cenah vina na dan izdaje sodbe (drugi odstavek 278. člena ZPP), sam nositi svoje pravdne stroške, tožeči stranki pa povrniti njene pravdne stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ob tehtanju koristi upnikov z obveznostmi, ki bi jih imel V. d. o. o. v takem primeru in na katere se sklicujeta pritožnika v pritožbi, se izkaže, da s pritožbo zasleduje upnik V. d. o. o. predvsem svoje koristi.

7. V stečajnem postopku velja načelo omejevanja tveganj. Pri upravljanju stečajne mase in opravljanju drugih poslov, ki jih sme po tem zakonu opravljati stečajni dolžnik, ni dovoljeno prevzemati vseh poslovnih tveganj, značilnih za poslovanje delujočega podjema, temveč samo tista, ki so nujna za uresničitev interesa upnikov za plačilo terjatev, ki jih uveljavljajo v stečajnem postopku (228. člen ZFPPIPP).

8. Upnika trdita, da v primeru, če do poravnave ne pride, stečajne mase za delitev ne bo, ker naj bi se stroški postopka znatno povečali še z zahtevki S. d. o. o., ki ji dolžnik dolguje uporabnino za prostore. Če bo namreč stečajni dolžnik s tožbo uspel in bi moral V. d. o. o. v stečajno maso plačati 11.042,00 EUR, ne bi dobili iz stečajne mase nič, ker bi se ves ta denar porabil za stroške postopka. V primeru, če pa bi sodišče sporazum odobrilo, bi s 1.500,00 EUR stečajni dolžnik vsaj delno povrnil stroške predujma za začetek stečaja in zmanjšal stroške najema prostorov. Iz teh trditev pa ne izhaja, da bi bil na podlagi sporazuma uresničen tudi interes upnikov za poplačilo njihovih terjatev. S tem se izkaže, da upnika nista uspela s pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve relevantnega dejanskega stanja.

9. Ker je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno sodišče pa je ob preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da ni podana nobena bistvena kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).