Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje o ugotovitvi pripadajočega zemljišča je utemeljena na pretekli redni rabi in funkcionalnosti obravnavanega dela zemljišča, le dodatno pa je sodišče uporabilo argument „primernosti“ in „poštenosti“. Ker je bilo k večini stavb znotraj soseske že pravnomočno ugotovljeno pripadajoče zemljišče, je sodišče prve stopnje navedeno dejstvo, zaradi enake obravnave vseh stanovalcev stavb znotraj istega naselja, upoštevalo pri ugotavljanju obsega predmetnega individualnega pripadajočega zemljišča. Ker nasprotna udeleženka ni dokazala, da je šlo v času načrtovanja in ureditve spornega zemljišča po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar, ne le predlagateljev oziroma etažnih lastnikov, je njen ugovor neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta parceli št. 331/8 in 331/9 obe k. o. X, pripadajoče zemljišče in splošna skupna dela stavbe ID znak 000 na naslovu ... 2a in 2b, stoječi na parcelah št. 328 in 329 obe k. o. X, in sta v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov navedene stavbe. Sklenilo je, da se sklep izvede v zemljiški knjigi pri zgoraj navedenih parcelah po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe predmetnega postopka.

2. Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi zavrže oziroma zavrne. Podredno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu ... 2a in 2b (ID stavbe 000; v nadaljevanju: stavba) nasprotovala že v postopku III N 409/2009, iz katerega je bila izločena ta zadeva. Predlog posega v njeno lastninsko pravico. Predlagatelji niso dokazali, da so z nakupom stanovanj v stavbi pridobili tudi lastninsko pravico oziroma pravico uporabe na zemljišču. Sama je zemljiškoknjižna lastnica parcele 331/1 k. o. X, iz katere sta kasneje nastali obravnavani parceli. Navedena parcela predstavlja javne površine, kot so opredeljene v aktualnem občinskem prostorskem načrtu, vendar se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo. Izpodbijano odločitev je oprlo na izvedensko mnenje izvedenca geodetske stroke (ne pa urbanistične stroke), za katerega ni jasno, ali razpolaga s primernim znanjem in izkušnjami za opravo postavljene naloge. Izvedenec je pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča uporabil drugačne kriterije od tistih iz Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju, napačna. Izvedenec upravnih odločb o določitvi funkcionalnih zemljišč k posameznim stavbam v soseski, na katere se je skliceval, mnenju ni priložil, zaradi česar se sama ni mogla seznaniti z njimi. Upravni organ je v postopku določitve pripadajočega zemljišča odločal na drugi podlagi in drugačnih pravilih, kot v predmetnem postopku, zato se sodišče prve stopnje na izdane odločbe ne bi smelo opreti. Situacija v naravi ni enaka za vse bloke, opiranje na „primernost“ in „poštenost“ pa ne predstavlja zadostnega argumenta za določitev pripadajočega zemljišča. Zakon o uporabi likvidacijske mase bivše Gospodarske poslovalnice Direkcije državnih železnic v Ljubljani in Pravilnik o upravljanju Fonda za gradnjo stanovanjskih hiš na področju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, na katera se sklicuje sodišče prve stopnje, določata zgolj normative in standarde za celotno sosesko, ne vsebujeta pa podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati obseg individualnega pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelji so vložili predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu ... 2a in 2b na delu zemljišča s parc. št. 331/1 k.o. X.1 Trdili so, da zemljišče, ki je v lasti nasprotne udeleženke, leži neposredno ob stavbi ter služi dostopu do stavbe, njenemu vzdrževanju in redni rabi, zato predstavlja individualno pripadajoče zemljišče k stavbi. Nasprotna udeleženka je takšnemu predlogu nasprotovala, ker je sporno zemljišče njena last, del zemljišča na vzhodni strani stavbe pa naj bi predstavljal javno površino. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca mag. A. A. in elaborata sodnega izvedenca mag. B. B. ter po opravljeni parcelaciji obravnavane parcele ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljev predstavljata (novonastali) parceli št. 331/8 in 331/9. 6. Sodišče prve stopnje je za odločitev o obravnavanem predlogu uporabilo pravilno materialnopravno podlago, ki jo predstavljajo določbe ZVEtL-1. Ta v 1. odstavku 43. člena določa merila, po katerih sodišče ugotavlja tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, in sicer predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, pravil o posledicah gradnje na tujem svetu, pravil etažne lastnine in pravil o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. V skladu z navedeno določbo se pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upoštevajo zlasti: (1) prostorski akti in upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, iz katerih izhaja, katero zemljišče je bilo načrtovano kot neposredno namenjeno oziroma potrebno za redno rabo stavbe, (2) dejanska ureditev v naravi (katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno), (3) pretekla redna raba zemljišča ter (4) merila in pogoji iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. V primeru, ko ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, sodišče sporni prostor razdeli po prostem preudarku. Pri tem pravično oceni zlasti predloge udeležencev, prostorsko pogojenost in funkcionalno povezanost zemljišča s posamezno stavbo (3. odstavek 43. člena ZVEtL-1).

7. Sodišče ugotavlja pravno relevantna dejstva z izvedenci, če samo nima potrebnega znanja za njihovo ugotovitev, izbira stroke, ki ji izvedenec pripada, pa je naloga sodišča (243. in 244. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Sodišče prve stopnje je v zadevi postavilo izvedenca geodetske stroke mag. A. A., za katerega je ugotovilo, da je strokovno usposobljen tudi za področje urbanizma. Pritožbeno sodišče tako ne dvomi v izvedenčevo kompetentnost za podajo izvedenskega mnenja v tej zadevi, pritožbeni očitki nasprotne udeleženke v tej smeri so povsem posplošeni.

8. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bila stavba predlagateljev zgrajena v letu 1932 in je del tako imenovanega C. naselja. Za obravnavano stavbo ni bila izdana odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k stavbi, medtem ko so bile za nekatere od stavb v C. naselju izdane upravne odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča. Sporni del parcele predstavlja ozek pas zemljišča neposredno ob stavbi, vzdolž vzhodne in zahodne fasade stavbe. Na tem zemljišču stanovalci parkirajo z osebnimi vozili in kolesi, na njem se nahaja vhodno stopnišče za vhod stavbe 2a, zelenica z drevesno zamejitvijo in živo mejo ter prostor za smeti.

9. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo zadostne podlage za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi. Pravna pravila, ki omogočajo uveljavitev in (dokončno) ureditev individualno pripadajočih zemljišč, so se izoblikovala postopoma, sistemsko rešitev pa predstavljajo določbe ZVEtL oz. ZVEtL-1. V skladu z njimi ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Postopek je namenjen čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih pravic uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini). Izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču. Sodišče prve stopnje je v 6., 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa predstavilo pretekle pravne podlage, na katerih temeljijo zakonski kriteriji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, ter pravilno ugotovilo, da so etažni lastniki obravnavane stanovanjske stavbe tisti, ki so po samem zakonu pridobili solastninsko pravico na zatrjevanem funkcionalnem zemljišču. Da nasprotna udeleženka ni lastnica sporne nepremičnine, se je sodišče prve stopnje argumentirano izreklo tudi v 13. točki obrazložitve, pritožbeno sodišče pa se tam navedenim razlogom v celoti pridružuje.

10. Nasprotna udeleženka s sklicevanjem na javno dobro ne more uspeti. Ugovor javnega dobra je utemeljen v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, v času pred 1. januarjem 2003. Pri tem ni pomembno, ali je bilo zemljišče razglašeno za javno dobro po današnjih področnih predpisih, saj to ne spreminja vprašanja, ali je bilo zemljišče v relevantnem času pred 1. januarjem 2003 namenjeno redni rabi stavbe ali splošni rabi vseh in vsakogar.2 Nasprotna udeleženka ni trdila, da je del zemljišča na vzhodni strani stavbe predstavljal javno površino že pred 1. januarjem 2003, ampak da to predstavlja po „aktualnem občinskem prostorskem načrtu“. Ker nasprotna udeleženka ni dokazala, da je šlo v času načrtovanja in ureditve spornega zemljišča po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar, ne le predlagateljev oziroma etažnih lastnikov, je njen ugovor neutemeljen.

11. Sodišče prve stopnje obsega pripadajočega zemljišča k stavbi ni določilo na podlagi upravnih odločb in Zakona o uporabi likvidacijske mase bivše Gospodarske poslovalnice Direkcije državnih železnic v Ljubljani ter Pravilnika o upravljanju Fonda za gradnjo stanovanjskih hiš na področju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, kot to zmotno meni nasprotna udeleženka. Navedeni akti ne nudijo podlage za določitev pripadajočega zemljišča k posamezni stavbi. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi zunanje ureditve in dejanske rabe zemljišča, v skladu z 2. in 3. točko 1. odstavka 43. člena ZVEtL-1, ugotovilo, da sporni del zemljišča parc. št. 331/1 v razmerju do stavbe predstavlja vhodno stopnišče za del stavbe, dostopno pot, dovoz, parkirne prostore, zelenico in prostor za smetnjake, obenem pa gre za zemljišče, ki glede na nesporno preteklo redno rabo stanovalcev predmetne stavbe lahko služi le slednjim.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je torej utemeljena na pretekli redni rabi in funkcionalnosti obravnavanega dela zemljišča, le dodatno pa je sodišče uporabilo argument „primernosti“ in „poštenosti“. Ker je bilo k večini stavb znotraj soseske C. naselja že pravnomočno ugotovljeno pripadajoče zemljišče, je sodišče prve stopnje navedeno dejstvo, zaradi enake obravnave vseh stanovalcev stavb znotraj istega naselja, upoštevalo pri ugotavljanju obsega predmetnega individualnega pripadajočega zemljišča. Podlaga za to je v 3. odstavku 43. člena ZVEtL-1. 13. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na osnovi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Vse parcele se nahajajo v k. o. X, zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju opušča navedbo katastrske občine pri zapisu parcel. 2 Glej Fajs, M. T., Debevec, J.: Reševanje nekaterih odprtih vprašanj glede pripadajočih zemljišč po ZVETL-1, Odvetnik, 2017, št. 82, stran 19.