Jedro

V konkretnem primeru ni pomembno vprašanje, ali je bila dolžnica dejansko aktivna ali pasivna, temveč, ali bi glede na položaj, ki ga je imela v družbi, lahko bila aktivna družbenica. Tudi ne gre za odgovornost poslovodje za obveznosti družbe, temveč za obveznosti družbenika za dolgove izbrisane družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi opr. št. I 2002/131, z dne 29.3.2002, zavrnilo in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika na 15.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa.

Zoper sklep se dolžnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Dolžnica je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagala, da sodišče poleg predloženih listinskih dokazov, izvede tudi dokaz z zaslišanjem nje same, kot tudi drugega družbenika izbrisane pravne osebe, B. S.. Oba bi lahko natančno pojasnila, da je imel v izbrisani družbi vsa pooblastila v zvezi s poslovanjem, B. S., in ne dolžnica. Ne strinja se z razlogi sodišča prve stopnje, ki je ta dokazni predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da njuno zaslišanje sodišča ne bi pripeljalo do drugačnega zaključka, kot ga je sprejelo. Izjava B. S. bi bila za pravilno odločitev odločilnega pomena, saj ta ne bi imel nobenega razloga, da bi s svojo izjavo dolžnico ekskulpiral odgovornosti za dolgove, če ta res ne bi bila pasivna pri vodenju izbrisane pravne osebe. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza s poizvedbami pri finančni organizaciji, s katerim je dolžnica skušala dokazati, da je B. S. v celoti skrbel tudi za finančno poslovanje podjetja. Sodišče je tako dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Tudi dejstvo, da je bila dolžnica v sodnem registru vpisana kod direktor, ne more biti odločilno dejstvo. Vpis zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave. Pritožnica je vsa pooblastila poslovodje, s posebnim pooblastilom z dne 1.9.1997, prenesla na soustanovitelja izbrisane družbe, B. S.. Z dnem 1.1.1995 se je tudi zaposlila pri drugem delodajalcu. Zanika, da bi lahko vplivala na poslovanje pravne osebe oziroma na uskladitev po ZGD. Naročilnica z dne 19.9.1996 ne dokazuje, da je to listino podpisala ravno dolžnica, naročilnica z dne 25.3.1997 je podpisana s strani osebe Jožice Kumar.

Gre za naročilnice, ki so jih lahko podpisali vsi zaposleni delavci v izbrisani pravni osebi, medtem ko je likvidacijo prejetih računov opravljal B. S. in ne dolžnica, zaradi česar ji tudi ni možno pripisati odgovornosti za morebitna neplačila le-teh.

Pritožba ni utemeljena.

Družba P..., proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o., Šentrupert, je bila izbrisana iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod. Z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra družba preneha (1. odst. 27. člena ZFPPod). V tem primeru se šteje, da so družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne

9.10.2002, opr. št. U-I-135/00-77, pa lahko fikcija odgovornosti predstavlja pravno podlago za plačilo iz osebnega premoženja družbenika le, če ta s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima kot družbenik, ne poskrbi, da družba posluje v skladu z veljavno zakonodajo.

Kot bistveno je potrebno ugotoviti, da dolžnica ne oporeka dejstvu, da je bila vse do izbrisa družbe iz sodnega registra družbenica izbrisane družbe, zato niso relevantne navedbe o tem, da je vsa pooblastila v zvezi s poslovanjem, zastopanjem, organiziranjem in vodenjem podjetja, prenesla na drugega družbenika, to je B. S., niti ne, kdaj je terjatev upnika nastala (kljub temu je v zvezi s tem potrebno pojasniti, da je podlaga za konkretni postopek izvršilni naslov - pravnomočni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trebnjem, opr. št. Ig 98/00112, z dne 5.10.1998, iz katerega pa je razvidno, da terjatve izhajajo iz oktobra 1996, marca 1997 in aprila 1997, torej vse pred zatrjevanim prenosom pooblastila z dne

1.9.1997). V konkretnem primeru gre za obveznosti družbenika za dolgove izbrisane družbe in ne za odgovornost poslovodje za obveznosti družbe, zato se dolžnica z navajanjem, da je že s 1.9.1997 naloge poslovodje prenesla na sodružbenika, ne more ekskulpirati svoje odgovornosti kot družbenice. Na njeno odgovornost tudi ne more vplivati dejstvo, da od leta 1995 ni bila več zaposlena v družbi. Kot je razvidno iz izpiska iz sodnega registra, je dolžnica imela v družbi dovolj velik delež (vložek 798.000,00 SIT, osnovni kapital 1,596.000,00 SIT), da bi glede na določbe ZGD lahko bistveno vplivala na poslovanje družbe (primerjaj npr. 446. člen ZGD, 449. člen ZGD).

Dolžnica v svojem ugovoru ni navedla, kaj je glede na svoje pravice in obveznosti storila, da do izbrisa družbe iz sodnega registra po ZFPPod ne bi prišlo, njena dejanska neaktivnost pa je ne more razbremeniti odgovornosti. Glede na vse povedano je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je dolžnica predlagala in s katerimi bi dokazovala, da v družbi vse od prenosa pooblastila dalje ni aktivno sodelovala.

Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeni razlogi niso podani, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.