Jedro

Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.

Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.

Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zapuščina po pokojni H. K. (poleg premoženja, ki je bilo zajeto s sklepom o dedovanju D 119/90 z dne 26. 6. 1990 in s sklepom z dne 14. 6. 2001) obsega tudi posamezne nepremičnine v k.o. X in k.o. Y, kjer je vknjižena skupna lastnina na zapustnico. Nato je za dediče tega premoženja razglasilo zapustničini hčeri A. P. K. do 6/10 in E. M. do 3/10 ter zapustničinega vnuka R. K. do 1/10. Zemljiški knjigi je odredilo, da pri nepremičninah zapustnice izvrši vknjižbo lastninske pravice na dediče. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dedinja A. P. K.. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Ni res, da je bila 6. 9. 2012 opravljena zapuščinska obravnava. Ta je bila razpisana za 29. 5. 2012, vendar zaradi odsotnosti ostalih dedičev ni bila izvedena. Napačna je tudi ugotovitev, da noben dedič ni član Agrarne skupnosti H. Predlogu za izdajo sklepa o dedovanju je bilo priloženo potrdilo o članstvu za pritožnico. Ta nikoli ni izjavila, da ne bo uveljavljala svojih pravic po drugem odstavku 8. člena ZPVAS (1). Pritožnica je bila prikrajšana za uveljavitev svojih pravic glede zapuščine. Sodišče je o dedovanju odločilo brez predpisanih izjav, s čimer je kršilo pravila zapuščinskega postopka.

3. Odgovora na pritožbo ni bilo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o dedovanju dodatnega premoženja, ki naj bi bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno zapustnici kot članici agrarne skupnosti. Pred izdajo sklepa je opravilo dva naroka (29. 5. 2012 in 6. 9. 2012), vendar je pritožnico povabilo le na prvi narok, medtem ko vabilo pritožnici in njenemu pooblaščencu za drugi narok ni izkazano. Povratnice, ki bi dokazovala vročitev vabila, ni v spisu. Sodišče torej zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD (2) niso bile obveščene vse prizadete osebe. Pritožnica utemeljeno očita sodišču, da ji je s tem odvzelo pravico do obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (3) v zvezi s 163. členom ZD.

6. Ugotovljena kršitev že sama za sebe terja obvezno razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožnica pa se upravičeno sklicuje tudi na protispisno obrazložitev sklepa, po kateri nihče od dedičev ni član Agrarne skupnosti H. Ta ugotovitev sodišča prve stopnje je namreč v očitnem nasprotju s potrdilom navedene skupnosti, ki je bilo priloženo predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju (list. št. 18). K temu je treba dodati še zgrešeno materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini (4).

7. Sodišče prve stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče bo moralo opraviti novo zapuščinsko obravnavo, na katero bo moralo povabiti vse prizadete osebe. Pred ponovno odločitvijo bo moralo pribaviti upravne odločbe, na podlagi katerih je bilo zapustnici vrnjeno premoženje, ki je predmet dedovanja. V registru agrarnih skupnosti pa bo moralo preveriti tudi članstvo dedičev zapustnice v agrarni skupnosti, tako da bo odpadel vsak dvom o tem, kateri od dedičev so upravičeni do dedovanja v naravi, kateri pa le do nujnega deleža v gotovini.

8. Ostale pritožbene trditve za odločitev o pritožbi niso bile pomembne, zato nanje ni treba odgovarjati. Zgolj v pojasnilo pritožnici pa sodišče druge stopnje dodaja, da zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.

(1) Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic

(2) Zakon o dedovanju

(3) Zakon o pravdnem postopku

(4) Enako sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 1146/2007 z dne 6. 2. 2008 in sklep istega sodišča Cp 1102/2007 z dne 18. 3. 2008