Jedro

Dolžnikova poslovna sposobnost se s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti v bistvenem spet obnovi (je spet neomejena).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin ugovor in potrdilo svoj sklep, s katerim je načrt poteka stečajnega postopka spremenilo skladno s predlogom stečajnega upravitelja, ki je bil objavljen 7. 2. 2025.

2.Pritožuje se dolžnica. Pritrjuje sicer temu, da še poteka pravda za stroške stečajnega postopka, ki vpliva na razdelitev stečajne mase, vendar naj bi bila ta pravda že zaključena, če stečajni upravitelj ne bi vložil očitno neutemeljene pritožbe. Šlo naj bi za edino oviro za končanje postopka osebnega stečaja, zato naj bi moral stečajni upravitelj natančno utemeljiti, zakaj je pritožba smiselna in kakšne ima možnosti za uspeh. Tudi naj ne bi držala upraviteljeva navedba, da stečajni postopek ne vpliva na pritožničin položaj. Kljub odpustu obveznosti, ki ga je bila deležna po sklepu z dne 31. 1. 2024, naj bi se soočala z resnimi pravnimi in dejanskimi omejitvami, kot na primer, da ne more uveljavljati dodatnih virov prihodka, ki naj bi jih zakonodajni okvir (npr. za javne uslužbence) omejeval v primeru osebnega stečaja; bila naj bi kreditno nesposobna, saj naj bi banke ob odprtem stečajnem postopku avtomatično zavrnile vsako prošnjo, neoziraje se na odpust dolgov in njene redne prihodke; v zemljiški knjigi in na straneh AJPES še vedno ostaja vpis stečajnega postopka, kar zavira vsak pravni posel z nepremičninami ali poslovnimi pobudami; v javnosti in na strokovnem področju naj bi bila zaznamovana z odprtim stečajem. Ureditev, da so ji bile že pravnomočno odpuščene obveznosti, ni pa še končan stečajni postopek, naj bi pritožnici onemogočala, da bi imela povrnjeno vsaj popolno poslovno sposobnost, s tem pa naj bi nesorazmerno posegala v njen premoženjski položaj in osebnostne pravice.

3.O pritožbi se izjavil stečajni upravitelj. Skliceval se je na svoj predlog spremembe načrta, v katerem je pojasnil, da je bila v zgoraj navedeni pravdi 2. 10. 2024 izdana prvostopenjska sodba, po kateri sedanja pritožnica mora plačati (dejansko pa bi šlo plačilo v breme stečajne mase, ki se je oblikovala v postopku njenega stečaja) 20.370 EUR stroškov odvetnici kot tamkajšnji tožnici, in sicer za zastopanje v drugi pravdi (zaradi neobstoja terjatve in ločitvene pravice edine stečajne upnice Slovenskega državnega holdinga). Upraviteljeva naloga naj bi bila preprečevanje zmanjšanja stečajne mase, poleg tega pa naj bi s pritožbo v tisti pravdi soglašala tudi edina pritožničina upnica.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Kljub temu, da se je postopek osebnega stečaja v tej zadevi začel, še preden se je uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H), se v tej zadevi izjemoma uporabi z novelo ZFPPIPP-H prenovljeni 409. člen (gl. prehodno določbo drugega odstavka njenega 137. člena) Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Kar bi se bilo prej morda lahko doseglo s pravno razlago, je sedaj uzakonjeno: „S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika iz 2. točke prvega odstavka 386. člena tega zakona, čeprav postopek osebnega stečaja še teče, razen glede odpovedi dediščini ali drugim premoženjskim pravicam, če te spadajo v stečajno maso.“ V tem citatu navedena določba je osebnemu stečajnemu dolžnik po začetku stečajnega postopka onemogočala, da bi brez soglasja sodišča najel kredit ali posojilo ali dal poroštvo, odprl transakcijski ali drug denarni račun ter se odpovedal dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP v 1. točki sicer še določa, da se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Vendar pa po drugem odstavku 410. člena ZFPPIPP premoženje, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso. Dolžnikova poslovna sposobnost se torej s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti v bistvenem spet obnovi (je spet neomejena). Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.

6.Drugih neugodnih pravnih posledic, ki jih pritožnica ni konkretizirala, ni mogoče rešiti s tem pritožbenim postopkom (mogoče je, da so ji na voljo pravna sredstva neposredno zoper osebe, ki ji morda neutemeljeno odrekajo njene pravice na podlagi nezaključenega stečaja), kot tudi ne družbene stigme. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja kot njegov neobvezni del (drugi v zvezi s prvim odstavkom 397. člena ZFPPIPP), slednjega od postopkov pa ni mogoče zaključiti, preden se stečajne mase ne razdeli, to pa ni mogoče, preden ni jasno, kaj se lahko deli (prim. prvi odstavek 375. člena ZFPPIPP, po katerem mora upravitelj v enem mesecu po opravljeni končni razdelitvi predložiti sodišču svoje končno poročilo). Pritožnica ni pojasnila, zakaj naj bi bi bila pritožba zoper sodbo o izredno visokih pravdnih stroških, ki naj bi jih bilo morda mogoče prisilno izterjati iz stečajne mase (ta sodba se prilega tisti iz 3. točke prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP; prim. še sklep Ustavnega sodišča U-I-217/20-39 z dne 4. 11. 2021 in sklep Vrhovnega sodišča III Ips 63/2019 z dne 14. 12. 2021), očitno neutemeljena (pritožbena sodišča namreč opravijo določen pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti, tudi če pritožba ne bi imela razlogov; prim. drugi odstavek 350. člena in tretji odstavek 343. člena v zvezi s 335. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pač pa mora upravitelj pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti (3. točka drugega odstavka 98. člena ZFPPIPP), njegovo ravnanje pa je bilo po oceni pritožbenega sodišča v tej funkciji in njegovo pojasnilo s tega vidika zadostno.

7.Prvostopenjski sklep je tako brez očitanih napak kot tudi brez tistih, na katere se pazi po uradni dolžnosti, zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom in 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2023) - ZFPPIPP-H - člen 137, 137/2 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 409, 409/3, 410, 410/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.