Jedro

Tožbo na ugotovitev očetovstva za otroka, rojenega izven zakonske zveze, vloži v otrokovem imenu mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je toženec Ž.T. oče mladoletnega tožnika T.P., katerega je dne 24.10.1996 v B. izven zakona rodila S.P. Določilo je, da je toženec za mladoletnega tožnika dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 15.000,00 SIT na roke otrokove matere in zakonite zastopnice S. P. in sicer od 28.7.1998 dalje, višji preživninski zahtevek pa je zavrnilo. Tožencu je naložilo tudi, da mora tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 344.738,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se je pritožil toženec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da sta se z zakonito zastopnico vsak v spremstvu svojega otroka po naključju občasno srečevala v parku pred njunima blokoma. Nekajkrat je bil tudi v njenem stanovanju, vendar vedno le skupaj s svojo hčerko. Neresnične so trditve zakonite zastopnice, da je pri njej podnevi ostajal od deset minut do pol ure ter da je dvakrat ali trikrat na teden prespal v njenem stanovanju. Tovrstnih izostankov ne bi mogel pojasniti svojo družini, niti v garsonjeri zakonite zastopnice ne bi mogel prespati, ker je imela le en kavč. Zakoniti zastopnici je le nekajkrat posodil manjše zneske denarja, ki mu jih je vrnila. Sodišče je žal kot nepotrebno zavrnilo njegovo zahtevo po antropološki preiskavi. Pritožnik nato smiselno izpodbija še odločitev sodišča o višini preživnine in odločbo o stroških postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni kršilo določil postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

V zvezi s pritožbenimi navedbami o očetovstvu mladoletnega tožnika pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pritožnika pravilno spoznalo za tožnikovega očeta. Svoj zaključek je utemeljeno oprlo na izpovedbo tožnikove matere o tem, da se je v času, ko je zanosila tožnika, sestajala le s pritožnikom in z nobenim drugim moškim. Upravičeno je verjelo tudi njenemu opisu razmerja med njo in pritožnikom. Njeno izpoved o druženju s pritožnikom je namreč potrdila njena sestra B.P., ki je imela z njo redne stike, predvsem pa jo potrjuje izvedensko mnenje Inštituta za sodno medicino, iz katerega izhaja, da je po genetski analizi DNA skupna vsota potrditev verjetnosti pritožnikovega očetovstva 99,99961%, kar biološko očetovstvo toženca nasproti mladoletnemu tožniku praktično popolnoma potrjuje.

Zaradi tega pritožbeno sodišče tako kot že prvostopno sodšče meni, da dopolnitev postopka z opravo antropološke analize ni potrebna, saj ta glede na sedanjo stopnjo razvoja medicine in glede na zanesljivost analize DNA ne bi mogla ovreči rezultatov analize DNA.

Prvostopno sodišče je dalje pravilno in dovolj popolno ugotovilo odločilna dejstva v zvezi s potrebami mladoletnega tožnika ter premoženjskimi razmerami njegove matere in v tem postopku ugotovljenega očeta. V skladu s tem je tudi ustrezno določilo višino preživnine po 1. odstavku 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v zvezi s 126. členom istega zakona, ki jo mora plačevati pritožnik za mladoletnega tožnika, zato pritožbeno sodišče zavrača pritožnikov pavšalni ugovor zoper ta del izpodbijane sodbe. Pritožnik zgolj smiselno in na splošno ugovarja tudi odločitvi prvostopnega sodišča o stroških postopka. Glede na to se pritožbeno sodišče omejuje le na ugotovitev, da je sodišče prve stopnje stroške odmerilo v skladu z ustreznimi zakoni ter svojo odločitev v tem delu tudi jasno in natančno obrazložilo.

Zadevna pritožbena navedba je zato neutemeljena. Ker torej niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.