Jedro

Dogovor v poroštveni pogodbi, da bo porok plačal že zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil v določenem roku po podpisu poroštvene pogodbe, ne predstavlja dogovora o subsidiarnem poroštvu. Zato v takem primeru porok za obveznost iz gospodarske pogodbe odgovarja kot porok in plačnik.

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka kot porok in plačnik plačati tožeči stranki 33.461.934,31 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker ga ob zapadlosti ni plačal dolžnik O. d.o.o., D. 2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je vložila odgovor, v katerem predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov revizijskega postopka. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Dne 16.9.2005 je bil v sodni register vpisan sklep o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Z dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka je bil po določbi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP postopek v tej zadevi po zakonu prekinjen. Vendar so bila že pred nastankom posledic začetka stečajnega postopka v revizijskem postopku opravljena vsa procesna dejanja (odgovor na revizijo je bil vložen dne 15.7.2004). Zato je revizijsko sodišče ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 207. člena ZPP o reviziji lahko odločilo.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Jedro spora v tej zadevi je bilo ves čas postopka vprašanje, ali gre pri toženi stranki za subsidiarno ali solidarno poroštvo. Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali je njena poroštvena obveznost po določbi drugega odstavka 1019. člena ZOR zastarala ali ne. Ugovor zastaranja je bil namreč v tej pravdi edini ugovor tožene stranke. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bila tožena stranka solidarni porok (porok in plačnik), zato njena poroštvena obveznost ni zastarala. Zato sta ugodili tožbenemu zahtevku.

8. Ni sporno, da je bilo poroštvo v tej zadevi dano za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe. Zato se po določbi četrtega odstavka 1004. člena ZOR domneva, da porok za tako dano poroštvo odgovarja kot porok in plačnik, torej solidarno z dolžnikom. Solidarnega poroštva ne bi bilo, če bi bilo med upnikom in porokom dogovorjeno kaj drugega. Tožena stranka ves čas postopka (izrecno tudi v reviziji) trdi ravno to, da iz poroštvene pogodbe izhaja dogovor, da gre za subsidiarno poroštvo. Revizijsko sodišče v celoti soglaša s stališčem sodišč druge in prve stopnje, da iz pogodbe o poroštvu kaj takega ne izhaja. Poroštveno pogodbo so dne 2.4.1999 podpisali upnik, dolžnik in porok. V njenem III. členu je določeno, da se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil že zapadli obveznosti dolžnika, če jih dolžnik ne bo poravnal v roku 60 dni od podpisa te pogodbe. Ta pogodba je za odločitev v tej zadevi materialno pravo, zato gre pri njeni razlagi za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (torej za materialnopravno presojo pravilnosti sodb prve in druge stopnje) in ne za dejansko vprašanje ugotavljanja prave pogodbene volje pravdnih strank, kot zmotno meni tožeča stranka v odgovoru na revizijo. Po oceni revizijskega sodišča iz nje zelo jasno izhaja, da je bilo med upnikom in porokom dogovorjeno, da bo porok poravnal dolžnikovi obveznosti, če dolžnik tega ne bo storil v roku, določenem s poroštveno pogodbo. Glede na to, da gre nesporno za poroštvo za obveznosti iz gospodarske pogodbe, bi moralo biti subsidiarno poroštvu posebej, izrecno dogovorjeno (na primer s posebnim zapisom, da je poroštvo subsidiarno, ali da mora upnik pred nastopom porokove obveznosti najprej pisno zahtevati izpolnitev od dolžnika in mu dati dodatni rok za izpolnitev - glej določbo prvega odstavka 1004. člena ZOR). Takega dogovora pa v poroštveni pogodbi ni. Presoja sodišč prve in druge stopnje, da tožena stranka odgovarja kot porok in plačnik, je torej materialnopravno pravilna. Revizijsko sodišče je zato na podlagi določbe 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo zavrnilo.

9. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato sama krije svoje stroške, ki jih je imela z njo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor na revizijo pa v tej zadevi za pravdo ni bil potreben, saj je v njem tožeča stranka samo ponovila svoje stališče o naravi poroštva, že večkrat izraženo v postopku pred sodišči prve in druge stopnje. Zato je revizijsko sodišče odločilo, da tudi tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).