Jedro

Četudi predlog, o katerem naj bi odločala arbitraža po ZSDU, ne spada v okvir njene pristojnosti, to ni razlog za zavrženje predloga za imenovanje arbitra v kolektivnem delovnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za arbitra nasprotnega udeleženca iz liste arbitrov delodajalcev imenovalo mag. B.K..

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru nasprotnega udeleženca in predlog predlagatelja zavrže oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je že v odgovoru na predlog obširno obrazložil, da v tej zadevi ne gre za takšen spor, o katerem bi odločala arbitraža po ZSDU. Sodišče prve stopnje se s tem ni ukvarjalo in zato je izpodbijani sklep glede tega neobrazložen. Poleg tega predlagatelj nima aktivne legitimacije, saj so bile volitve v svet delavcev, ki je sprožil spor, razveljavljene. To pomeni, da tega sveta kot organa ni, skupina oseb, ki je sprožila ta postopek pa dejansko ne tvori več sveta delavcev nasprotne udeleženke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 3. odst. 102. čl. Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU; Ur. l. RS, št. 42/93 in nadalj.) na predlog predlagatelja utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je imenovalo arbitra nasprotnega udeleženca, zato ker ga nasprotni udeleženec ni imenoval v 15 dneh po začetku postopka (1. odst. 102. čl. ZSDU). Za odločitev o predlogu predlagatelja za imenovanje arbitra nasprotnega udeleženca je imelo sodišče prve stopnje podlago v 106. čl. ZSDU, po katerem se za pristojno sodišče po ZSDU šteje sodišče, pristojno za delovne spore.

Neutemeljena je pritožbena navedba nasprotnega udeleženca o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči, ker naj predmetni spor ne bi izviral iz ZSDU oz. ker naj arbitraža ne bi bila pristojna za reševanje predloga, kot ga je oblikoval predlagatelj. Iz predloga za začetek arbitražnega postopka po ZSDU, ki ga je predlagatelj podal 15.3.2006 (A 1), izhaja, da je do spora med svetom delavcev nasprotnega udeleženca kot predlagatelja tega postopka in nasprotnim udeležencem prišlo zaradi opustitve obvezne pridobitve predhodnega soglasja sveta delavcev za morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi za dva njegova člana (67. čl. ZSDU). Zato je predlagatelj predlagal arbitraži, da s svojim sklepom razveljavi nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi za njegova člana. Pravilno je sicer stališče nasprotnega udeleženca, da za odločitev o tem predlogu arbitraža po določbah ZSDU ni pristojna (v skladu z določbo tč. a 1. odst. 5. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS, Ur. l. RS, št. 2/2004, je za individualne delovne spore o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja pristojno delovno sodišče), vendar pa to na postopek imenovanja arbitra, kot je opredeljen v 102. čl. ZSDU, ne vpliva. Tudi v primeru, če bi bilo mogoče zaključiti, da predlog, o katerem naj bi odločala arbitraža po ZSDU, ne spada v okvir njene pristojnosti, to ne predstavlja razloga, da bi bilo potrebno zaradi tega blokirati že postopek ustanovitve takšne arbitraže tako, da bi sodišče predlog za imenovanje arbitra zavrglo, kot to predlaga nasprotni udeleženec. Ko bo arbitraža ustanovljena, bo morala z ozirom na določbo 105. čl. ZSDU paziti tudi na to, če je pristojna za odločanje o predlogu predlagatelja.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da predlagatelj nima aktivne legitimacije, ker so bile volitve v svet delavcev, ki je predlagatelj v tem postopku, razveljavljene z odločbo VDSS opr. št. Pdp 553/2006 z dne 3.5.2006 v zvezi z odločbo prvostopenjskega sodišča opr. št. Kd 1/2006 z dne 22.3.2006. Dejstvo, da so bile po začetku postopka za imenovanje arbitra razveljavljene volitve članov sveta delavcev družbe L. d.d. z dne 4.2.2006 (iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje o predlogu predlagatelja za imenovanje arbitra odločalo, še preden je prejelo odločbo VDSS opr. št. Pdp 553/2006 z dne 3.5.2006) še ne pomeni, da so zato ravnanja in aktivnosti sveta delavcev v času, ko je imel mandat za opravljanje svojih funkcij, neveljavne.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.