Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 1654/2013

ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1654.2013 Javne finance

javni razpis sofinanciranje iz javnih sredstev uresničevanje javnega interesa na področju športa razpisni pogoj
Upravno sodišče
15. maj 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožničina zahteva je bila zavrnjena, ker program, ki ga je prijavila ni izpolnjeval pogoja za uvrstitev v izbor in ne zato, ker njen program ne bi bil izbran izmed uvrščenih programov. To pomeni, da (ne)dodelitev sredstev za programe drugih prosilcev ni pravno odločilna za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da tožnici v letu 2013 ne dodeli sredstev za prijavljeni program „Nakup računalniške opreme za spremljanje rezultatov 2013“ na področju programov raziskovanja in razvoja športa. V obrazložitvi odločbe navaja, da so bila predmet odločanja sredstva, razpisana z javnim razpisom Fundacije za šport za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2013 (Uradni list RS, št. 80/12 – v nadaljevanju javni razpis). Na področju RR so zaprošena sredstva za 8,33 krat presegla višino razpisanih sredstev, zato je toženka prijavljene programe ovrednotila na podlagi meril, določenih v 29. členu Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/07 in naslednji – v nadaljevanju Pravilnik).

Obravnavani program je pri merilu „možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa“ prejel 0 točk, pri merilu „pomembnost programa“ 10 točk in pri merilu „zmožnost uresničitve programa“ 0 točk. Pri merilu „možnost uresničevanja javnega interesa“ je program prejel 0 točk, ker ni skladen s področjem sofinanciranja. Gre za nabavo računalniške in programske opreme za spremljanje in vnos rezultatov in ne za nabavo tehnologije, potrebne za spremljanje in razvoj športne vadbe. Tudi pri merilu „zmožnost uresničitve programa“ je program tožnice prejel 0 točk, ker ima program glede na podatke, izhajajoče iz vloge, slabe zmožnosti uresničitve. Ker je program, za katerega tožnica želi sofinanciranje, zbral skupaj 10 točk, ni bil uvrščen v izbor, saj se v skladu s četrtim odstavkom 29. člena Pravilnika v izbor programov, ki jih fundacija sofinancira, uvrstijo le programi, ki zberejo najmanj 22 od 30 možnih točk. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka pri odločanju ni „zasledovala“ načela materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Opozarja tudi na neobrazloženost odločb in na obveznost upravnega organa, da stranke o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, seznani. Zato izpodbijani odločitvi očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V zvezi s tem se sklicuje tudi na 35. člen Pravilnika, ki stalni strokovni komisiji, ki vrednoti vloge, omogoča, da od prosilca zahteva dodatne informacije o programu, če meni, da se na podlagi posredovanih informacij do vloge ne more opredeliti. Navaja, da je smisel te določbe predvsem v tem, da je izdana odločba obrazložena, zakonita in pravilna.

Nadalje ugovarja, da je celoten postopek razdeljevanja sredstev nezakonit. Razdelitev sredstev, ki je odvisna od tega, koliko izvajalcev se na razpis prijavi, posamezniku onemogoča, da vnaprej pozna svoj pravni položaj. Poleg tega meni, da bi morali biti prijavitelji seznanjeni z vlogami vseh drugih prijaviteljev, saj bi bilo le tako mogoče preveriti pravilnost odločitve. V vseh odločbah bi moralo biti pojasnjeno, koliko sredstev in zakaj je toženka dodelila posameznim prosilcem. Opozarja tudi na načelo zaslišanja stranke, po katerem bi bilo treba vsakomur omogočiti, da se seznani z razlogi, ki vodijo k odločitvi. Pri tem se sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča Up 17/95 in Up 29/98. Zatrjuje, da obravnavani program nakupa računalniške opreme za spremljanje rezultatov po merilu možnosti uresničevanja javnega interesa izpolnjuje oba kriterija, ki sta za dodelitev 10 točk navedena v opisniku, saj naj bi bil skladen s področjem financiranja in je v celoti uporaben v športni praksi. Pojasnjuje, da sta pri avtomobilističnih tekmovanjih natančno beleženje in spremljanje rezultatov ter vmesnih časov ključnega pomena, ker hitrost odloča o zmagovalcu, posledično pa naj bi bila oprema za spremljanje rezultatov ključnega pomena za razvoj tega športa. Zmotna naj bi bila ugotovitev toženke, da program ne spada na področje razvoja in raziskovanja športa, saj je pri športni panogi, s katero se ukvarja, bistvo prav v hitrosti. Zato naj bi bila oprema, ki rezultate pravilno in natančno beleži ključnega pomena za razvoj in napredek tekmovalcev in športne panoge. V zvezi s tem merilom navaja še, da pogoji v opisniku merila v Pravilniku niso navedeni kumulativno, zato naj bi bilo dovolj že izpolnjevanje enega samega.

Tudi točkovanje pri merilu „zmožnosti uresničitve programa“ naj bi bilo napačno. Pojasnjuje, kako je programe v preteklosti uspešno realizirala in se sklicuje na 18. člen Pravilnika, po katerem imajo prednost prosilci, ki so že prejeli sredstva fundacije in tisti, ki so programe že uspešno uresničili. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in dodelitev zaprošenih sredstev ter povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo po vsebini prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe ter povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za javni razpis, katerega predmet je sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu. Po določbi prvega odstavka 14.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (v nadaljevanju ZLPLS) postopek odločanja o vlogah za razporeditev sredstev fundacij določa ZLPLS ter pravilnik iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, ki ga sprejme svet pristojne fundacije. V obravnavani zadevi je to Pravilnik. Če ZLPLS in Pravilnik posameznih vprašanj postopka ne urejata, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Upravno sodišče je v tovrstnih zadevah že razvilo upravnosodno prakso in standarde presoje zakonitosti izpodbijanih aktov. Te standarde je mogoče povzeti tako, da mora biti presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev zaradi zagotavljanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) oziroma enakih možnosti udeležencev na razpisu glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga. Po drugi strani pa je presoja sodišča glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna (tako Upravno sodišče npr. že v zadevah U 1104/2005 z dne 14. 12. 2005, U 568/2004 z dne 10. 12. 2004, I U 1724/2009 z dne 14. 4. 2011 in I U 1256/2011 z dne 15. 3. 2012). Tega pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati. Zato ji tudi ni mogoče očitati pomanjkljivosti obrazložitve in s tem kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

V skladu z Javnim razpisom se možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa in možnost uresničitve programa ocenjuje po merilih iz opisnika, ta merila pa se nanašajo na ocenjevanje programov. Na predlagatelju je torej breme, da svojo vlogo konkretizirano in dovolj izčrpno utemelji tako, da je iz nje razvidno, ali in v kolikšni meri njegov na razpis prijavljeni projekt izpolnjuje razpisne pogoje.

Ali bo komisija od prosilcev zahtevala dodatne informacije, kar ji omogoča 35. člen Pravilnika, na katerega se sklicuje tožnica, je stvar odločitve strokovne komisije v posameznem primeru in ne njena obveznost, kot zmotno meni tožnica. V obravnavanem primeru je komisija ocenila, da ima za oceno tožničinega programa dovolj informacij in podatkov, zato te možnosti ni izkoristila, presoja o tem, ali je ta ocena pravilna, pa je predmet tega upravnega spora.

Po predmetnem javnem razpisu področje raziskovanje in razvoj športa obsega: dejavnosti raziskovanja in razvoja športa, nakup tehnologij, spremljanje in razvoj športne vadbe, znanstvene in strokovne raziskovalne projekte ter druge programe za razvoj športa. Kriterije za izbor programov na področju raziskovanja in razvoja športa – in s tem vsebino obrazložitve – opredeljuje 29. člen Pravilnika. Po določbah tega člena je treba upoštevati možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa, pomembnost programa in zmožnosti uresničitve programa.

Pri kriteriju „možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom“ program v celoti uresničuje javni interes in prejme 10 točk, če je njegov predmet skladen s področjem sofinanciranja, uporaben v športni praksi, če športna panoga spada v prve tri razrede vrednotenja športnih panog OKS-ZŠZ, če NPŠZ program uvršča med prioritete. Program delno uresničuje javni interes in prejme 6 točk, če je možnost sofinanciranja iz drugih virov, če njegova vsebina sovpada z drugimi programi in če ni prioriteta NPŠZ. Program prejme 0 točk, če ni skladen s področjem sofinanciranja, če je manj uporaben v športni praksi, če spada med športne panoge, ki niso uvrščene med prva dva razreda športnih panog po merilih OKS-ZŠZ, če se njegova vsebina podvaja z drugimi programi ipd.

„Zmožnost uresničitve programa“ pa se ocenjuje glede zmožnosti za uspešno realizacijo ter uspešnost realizacije v preteklih letih.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri vrednotenju merila „možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom“ tožničinemu programu dodelila 0 točk, ker ni skladen s področjem sofinanciranja, kar je pojasnila s tem, da nabava računalniške opreme in opreme za spremljanje in vnos rezultatov ne sodi na podpodročja nakupa tehnologije, potrebne za spremljanje in razvoj športne vadbe, programov raziskovanja in razvoja športne vadbe, izbranih znanstvenih in strokovnih raziskovalnih projektov, niti drugih programov razvoja športa.

Takšna obrazložitev po presoji sodišča glede na navedeno vsebino 29. člena Pravilnika jasno in nedvoumno odraža toženkine razloge za odločitev. Ti razlogi so smiselno povezani tako z vsebino predlaganega programa, kot tudi s predmetom razpisa in s kriteriji iz 29. člena Pravilnika, zato jim ni mogoče očitati nerazumnosti, tožbeni očitek, da je odločitev neobrazložena, pa zato ni utemeljen.

Tožnica je namreč obravnavani program „nakupa računalniške opreme za spremljanje rezultatov 2013“ prijavila na področju raziskovanja in razvoja športa in ne na področju dejavnosti športne panoge. Dejstvo, da je beleženje rezultatov tekmovanja pomembno za športno panogo, pa samo po sebi še ne utemeljuje, da je oprema, ki to omogoča, tudi tehnologija za spremljanje in razvoj športne panoge. Zato zgolj uporabnost računalniške opreme na področju tožničine športne dejavnosti tudi ne zadošča za utemeljitev izpolnjevanja merila, po katerem se vrednotijo programi raziskovanja in razvoja športa. Po navedenem je torej napačno tudi tožbeno stališče, da za izpolnjevanje merila glede možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa zadošča že izpolnjevanje enega pogoja iz opisnika tega merila. Dodelitev 0 točk po tem kriteriju je torej skladna z 29. členom Pravilnika.

Če program ni skladen s področjem sofinanciranja, pa že po naravi stvari ne more prejeti točk po kriteriju „zmožnost uresničitve programa“. Ne glede na navedeno pa tudi, če bi obravnavani program pri tem kriteriju prejel največ možnih točk, to je 10 točk, kar bi pomenilo, da je skupaj zbral 20 točk, to ne bi vplivalo na odločitev. Iz četrtega odstavka 29. člena Pravilnika namreč izhaja, da se v izbor programov, ki jih sofinancira fundacija, uvrstijo programi, ki zberejo najmanj 22 točk. Tožničina zahteva je bila torej zavrnjena, ker program, ki ga je prijavila ni izpolnjeval pogoja za uvrstitev v izbor in ne zato, ker njen program ne bi bil izbran izmed uvrščenih programov. To pomeni, da (ne)dodelitev sredstev za programe drugih prosilcev ni pravno odločilna za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve. Ker torej izpodbijana odločitev ne temelji na dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na programe drugih prijaviteljev, je neutemeljen tudi očitek o kršitvi načela zaslišanja strank iz 9. člena ZUP in pravice iz 22. člena Ustave, ker da ji pred izdajo ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so bila podlaga za odločitve o dodelitvah sredstev drugim prosilcem.

Iz istega razloga je neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje na prednosti pri izboru, ki jih določa 18. člen Pravilnika, saj prosilci teh prednosti ne morejo uveljavljati za programe, ki za izbor ne zberejo dovolj točk. Navedbe, da je tožnica za vsebinsko sorodne programe v preteklih letih prejela več točk in da so ji bila sredstva tudi dodeljena, pa same po sebi tudi ne utemeljujejo nezakonitosti in nepravilnosti odločbe, ki je predmet tega upravnega spora.

Iz navedenih razlogov je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia