Jedro

V primeru, če je vloženih več posamičnih tožb (za 13 tožnikov) in se več pravd združi v skupno obravnavanje po določbi 300. člena ZPP, se nagrada za zastopanje več strank po 7. členu OT odmeri za odvetniške storitve, opravljene po sprejemu sklepa o združitvi, za odvetniške storitve, ki so opravljene pred združitvijo pravd, pa se nagrada odmeri po Tar. št. 15 (in 18). Zato je sodišče prve stopnje stroške odmerilo pravilno in vsakemu od tožnikov priznalo stroške za pristop na narok, od tedaj dalje pa le nagrado za združeni postopek v skladu z določbo tretjega odstavka 7. člena OT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (III. točka izreka sklepa) delno spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožnikom, znižajo na znesek 3.285,96 EUR (namesto zneska 3.312,84 EUR).

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

III. Pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se umik pritožbe vzame na znanje (I. točka izreka) in da se postopek ustavi (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnikom povrniti njihove stroške postopka v višini 3.312,84 EUR ter sodne takse, ki znašajo za prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, sedmega, devetega, desetega, enajstega, dvanajstega in trinajstega tožnika po 23,80 EUR, za šestega in osmega tožnika pa po 18,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v navedenem sklepu se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pooblaščencu tožnikov priznalo nagrado 200 točk za pristop na narok dne 5. 7. 2017 za vsakega tožnika posebej. Sodišče je, kot izhaja iz zapisnika, izpeljalo en sam narok za glavno obravnavo in ne trinajst narokov. Vabila so bila v vseh trinajstih zadevah poslana istočasno, za isti dan ob isti uri, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi Odvetniške tarife pooblaščencu priznati eno nagrado v višini 200 točk, povečano za 100%, v skladu s 3. odstavkom 7. člena OT in ne 13 nagrad po 200 točk. Napačno so odmerjeni tudi materialni stroški v višini 2% celotne nagrade, saj bi mu moralo odmeriti izdatke v višini 2% do 1000 točk in 1% nad 1000 točkami. V posledici je napačno odmerjen tudi DDV od previsoke osnove. Zato tožena stranka predlaga spremembo stroškovne odločitve in priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeče stranke v odgovoru na pritožbo predlagajo zavrnitev pritožbe. Nagrada za pristop na narok, na katerega je pristopilo 13 tožnikov po pooblaščencu, je odmerjena pravilno, saj je sodišče sklep o združitvi sprejelo šele na naroku. Stališče tožene stranke bi bilo pravilno, če bi sodišče sklep o združitvi sprejelo pred narokom.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, pri odločanju o stroških postopka pa je v pretežnem delu pravilno uporabilo tudi materialno pravo, razen v delu, ki se nanaša na povrnitev izdatkov za poštne in druge storitve, ki so odmerjeni v previsokem znesku, napačno pa je določena tudi osnova za odmero DDV.

7. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega dela sklepa, tožnikom priznalo 13-krat po 200 točk za vložitev tožbe, za vsakega tožnika po 200 točk za pristop na narok, dve pripravljalni vlogi po 150 točk, povečano za 100%, 2% za materialne stroške ter 22% DDV, kar znaša skupaj 3.312,84 EUR. Sodišče prve stopnje je, glede na to, da je bilo vloženih 13 tožb in da v času pred razpisom naroka zadeve še niso bile združene, tožnikom pravilno priznalo vsakemu po 200 točk za vložitev tožbe ter stroške pristopa na narok prav tako za vsakega tožnika po 200 točk. Sklep o združitvi zadev je bil namreč sprejet šele na naroku, ki je bil sicer za vse tožnike res razpisan in opravljen za isto uro, kar pa ni bistveno. Če je, tako kot v obravnavanem primeru, vloženih več posamičnih tožb (za 13 tožnikov) in se več pravd združi v skupno obravnavanje po določbi 300. člena ZPP, se nagrada za zastopanje več strank po 7. členu Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 - OT) odmeri za odvetniške storitve, opravljene po sprejemu sklepa o združitvi, za odvetniške storitve, ki so opravljene pred združitvijo pravd, pa se nagrada odmeri po Tar. št. 15 (in 18). Zato je sodišče prve stopnje stroške odmerilo pravilno in vsakemu od tožnikov priznalo stroške za pristop na narok, od tedaj dalje pa le nagrado za združeni postopek v skladu z določbo tretjega odstavka 7. člena OT. Pritožbene navedbe s tem v zvezi so zato neutemeljene.

8. Utemeljena pa je pritožba v delu, v katerem opozarja na napačno odmerjene stroške za izdatke za stranko, ki jih je sodišče priznalo tožnikom v višini 2% od skupne vrednosti storitve, ne da bi upoštevalo določbo tretjega odstavka 11. člena OT. Po tej določbi lahko odvetnik izdatke za poštne in druge storitve in podobne izdatke, navedene v drugem odstavku tega člena, obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini dveh odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še en odstotek od presežka nad 1.000 točk. Zato je bilo potrebno povračilo za materialne stroške znižati v skladu s to določbo na 68 točk, upoštevajoč skupno vrednost storitve, ki jo je sicer pravilno izračunalo že sodišče prve stopnje v višini 5.800 točk. Pripadajoče povračilo v višini 68 točk je seštevek 20 točk (2% od 1.000 točk) ter 48 točk (1% od vrednosti storitve, ki presega 1.000 točk, to je od 4.800 točk). Nagrada za odvetniške storitve, do katere so upravičeni tožniki, skupaj znaša 5.868 točk (5.800 + 68 točk) oziroma skupaj z 22% DDV (ki je obračunan od znižane osnove glede na osnovo, ki jo je upoštevalo prvostopenjsko sodišče) 7.158,96 točk oziroma 3.285,96 EUR (obračunano po vrednosti točke 0,459 EUR).

9. Ker so v tem obsegu podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijani del sklepa v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP delno spremenilo tako, da je stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožnikom, znižalo na znesek 3.285,96 EUR (namesto zneska 3.312,84 EUR), s tem da je tožena stranka poleg tega zneska dolžna tožnikom povrniti tudi sodne takse (v zneskih, ki so razvidni iz III. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje). V ostalem pa je pritožbo zavrnilo, ter potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka je s pritožbo uspela le v neznatnem delu, zato skladno z določbo 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Svoje stroške odgovora na pritožbo pa krijejo tudi tožniki sami, ker odgovor ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve in zato ne predstavlja za pravdo potrebnih stroškov (155. člen ZPP).