Jedro

Poleg dohodkov predlagatelja in njegovih družinskih članov je pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih potrebno upoštevati tudi premoženje predlagatelja in njegovih družinskih članov, višino sodne takse in število oseb, ki jih predlagatelj preživlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Proti sklepu se tožnik pritožuje iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožnikova štiričlanska družina je lani prejela skupno 20.711,58 EUR bruto prihodkov, kar mesečno predstavlja 431,00 EUR bruto na osebo, kar pomeni, da je imel mesečno vsak član družine neto 280,00 EUR razpoložljivega dohodka. Navedenega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo in je nepravilno zaključilo, da dodatno premoženje, s katerim razpolaga tožnik (stanovanje v vrednosti 25.000,00 EUR ter vrednostni papirji tožnika in njegove žene v skupni višini 2.700,00 EUR), tožniku omogoča plačilo sodne takse. Poleg tega je sodišče prezrlo dejstvo, ki izhaja iz vsebine same tožbe, in sicer da je tožnik nezaposljiva oseba ter ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev v zvezi s stanovanjsko hišo, v kateri biva tožnikova družina. To stanovanjsko hišo v vrednosti 135.000,00 EUR je tožnik kupil 6.6.2012, za nakup pa je porabil vse razpoložljive dohodke in privarčevane zneske. Nakup je financiral s prodajo stanovanja v L., za katerega je iztržil 73.400,00 EUR kupnine, prav tako pa s pridobljeno odškodnino, ki izvira iz škodnega dogodka, ki je predmet tudi tega postopka. Glede na to, da je tožnik nakup hiše financiral tudi z dohodki prejetimi v letu 2011, je sodišče dejansko isti dohodek in isto premoženje upoštevalo dvakratno. Hiša pa prav gotovo ne presega standarda primernega stanovanja za družinske člane. Tudi tožnikova žena je v nakup hiše vložila vse svoje prihranke. V zvezi z delnicami, ki so v lasti tožnikove žene, pa sodišče ni upoštevalo, da gre za vinkulirane delnice podjetja, v katerem je zaposlena, zaradi česar jih ne more prodati brez soglasja nadzornega sveta družbe. Glede druge nepremičnine, stanovanja, ki ga je tožnik pridobil leta 2007, pa tožnik pojasnjuje, da je šele s 1.10.2012 uspel pridobiti najemnico, ki plačuje 200,00 EUR najemnine mesečno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom prvega odstavka 11. člena ZST-1 (1) sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o oprostitvi ali obročnem plačilu taks pa mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnik in njegova žena v letu 2011 prejela skupaj 19.623,88 EUR bruto dohodka, mladoletna otroka pa 1.087,70 EUR bruto dohodka, skupno torej 20.711,58 EUR bruto prihodkov. Poleg tega je ugotovilo, da je tožnik poleg hiše, v kateri prebiva, tudi lastnik dodatnega premoženja, in sicer dodatne nepremičnine, stanovanja v vrednosti 25.000,00 EUR, ter vrednostnih papirjev v višini 1.700,00 EUR. Tožnikova žena pa je lastnica vrednostnih papirjev višini 1.000,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika ni utemeljena pritožbena navedba, ki graja zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovi zmožnosti plačila sodne takse. Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja višino bruto dohodka na družinskega člana, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo višino dohodkov tožnika in njegovih družinskih članov, s katerimi so razpolagali v letu 2011, kar je pri presoji tožnikovega premoženjskega stanja tudi upoštevalo. Zato pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja ni utemeljen. Poleg tega pa je višina dohodkov le ena izmed okoliščin, ki jih mora sodišče v skladu z določilom četrtega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevati pri presoji tožnikovega premoženjskega stanja. Poleg dohodkov predlagatelja in njegovih družinskih članov je namreč potrebno upoštevati tudi premoženje predlagatelja in njegovih družinskih članov, višino sodne takse (2) in število oseb, ki jih predlagatelj preživlja (četrti odstavek 11. člena ZST-1), kar vse pa je sodišče prve stopnje pri odločitvi pravilno upoštevalo.

6. Iz tožbe izhaja, da je bil tožnik 17.3.2010 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in je prejemnik delne invalidske pokojnine v višini 268,55 EUR mesečno. Glede na to, da je bila tožniku priznana III. kategorija invalidnosti, ni utemeljena pritožbena navedba, da je tožnik povsem nezaposljiva oseba. Niti niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo njegovega zaposlitvenega statusa, saj zgolj dejstvo, da je tožnik trenutno brezposelna oseba upoštevajoč četrti odstavek 11. člena ZST-1, po katerem mora sodišče pri odločanju upoštevati premoženjsko stanje tožnika in njegovih družinskih članov, še ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse (3).

7. V izjavi o premoženjskem stanju je tožnik navedel, da je kupnino za hišo na naslovu bivanja plačal iz naslova odškodnine za telesne poškodbe ter s kreditom višini 20.000,00 EUR. Najema kredita ni izkazal. Kot izhaja iz poravnave v prilogi A3, je bila tožniku omenjena odškodnina izplačana že v letu 2009, zaradi česar ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje isti dohodek, ki ga je prejel v letu 2011, in isto premoženje upoštevalo dvakratno. Poleg tega so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev v zvezi z nakupom stanovanjske hiše, v kateri prebiva z družino, saj se navedena nepremičnina ne upošteva kot premoženje tožnika (1. točka prvega odstavka 24. člena ZSVarPre (4)), česar sodišče prve stopnje tudi pravilno ni upoštevalo pri presoji tožnikovega premoženjskega stanja. Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik dodatno pojasnjuje okoliščine nakupa stanovanjske hiše, ki predstavljajo tudi nedopustne pritožbene novote (377. člen ZPP). Navedbe o vrednostnih papirjih, ki jih ima v lasti tožnikova žena ter navedbe o oddajanju druge nepremičnine in višini najemnine ter priložena dokazila v prilogah A16-A19 prav tako predstavljajo nedopustne pritožbene novote, saj ni izkazano, da tožnik teh dejstev in dokazil ni mogel navajati in predlagati že v postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa (337. člen ZPP).

8. Ker ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika, ki razpolaga z dodatnim premoženjem (dodatna nepremičnina in vrednostni papirji) tožniku omogoča plačilo sodne takse, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev utemeljena. Pravilna pa je tudi ocena prvostopenjskega sodišča, da bo tožnik sodno takso za postopek v višini 1.116,00 EUR zmogel plačati v enkratnem znesku.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. O pritožbi je odločala sodnica posameznica na podlagi 366. a člena ZPP.

(1) Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami

(2) ki je odvisna od vrednosti spornega predmeta

(3) glej sklepa VSL I Cp 1037/2012 in II Cp 625/2012

(4) Zakon o socialno varstvenih prejemkih: Uradni list RS, št. 61/2010 s spremembami in dopolnitvami