Jedro

Sodišče dodaja, da je enako stališče o nedopustnosti tožbe zoper sklep o nepristojnosti sprejelo tudi v zadevi III U 38/2022. Navedeno pomeni, da je o vprašanju, ki ga tožnica namerava izpodbijati s pritožbo, ustaljena sodna praksa. Sodišče se zato strinja z upravnim organom, da tožnica nima izgledov za uspeh s pritožbo.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 162/2024 z dne 22. 2. 2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ zavrnil prošnjo, ker je ocenil, da zadeva, v zvezi s katero tožnica prosi za dodelitev BPP, nima razumnih izgledov za uspeh. Navaja, da tožnica BPP prosi za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je Upravno sodišče Republike Slovenije (Upravno sodišče) kot nedovoljeno zavrglo njeno tožbo zoper sklep, s katerim se je organ za BPP Okrožnega sodišča v Kranju izrekel za nepristojnega in zadevo odstopil organu za BPP Upravnega sodišča. Ob sklicevanju na sodno prakso, iz katere izhaja, da se v upravnem sporu ne morejo izpodbijati procesni sklepi, pojasnjuje, da tožničina pritožba, za katero želi dobiti BPP, nima izgledov za uspeh.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnica zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo. Trdi, da ji je bila z njo omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena v zvezi z 2. in 22. členom Ustave Republike Slovenije (Ustava). Posledično naj ji bila omejena tudi pravica do zdravstvene in socialne varnosti, pravica do zasebne lastnine in do povračila škode. Dodaja, da je upnica Republike Slovenije in žrtev materialnega in čustvenega nasilja ter da se nahaja v podrejenem položaju. Trdi, da je toženka njeno vlogo nedopustno odstopila v reševanje Upravnemu sodišču, ki jo je zavrnilo, da bi s tem preprečilo t. i. veriženje prošenj. Vztraja, da ni vložila prošnje, temveč vlogo. Opisuje svojo situacijo in ravnanja organa za BPP v drugih postopkih. Meni, da ji je nedopustno omejena pravica do izrednih pravnih sredstev.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

Dokazni postopek

5.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v sodnem in upravnem spisu zadeve.

K I. točki izreka

6.Tožba ni utemeljena.

7.V tem upravnem sporu sodišče presoja zakonitost odločbe, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 162/2024 z dne 22. 2. 2024.

8.Toženka je svojo odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP oprla na 24. člen ZBPP. Po tej določbi mora organ za BPP preizkusiti, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri tem mora vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo torej biti očitni, to je spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

9.Bistvo razlogov, ki jih za zavrnitev prošnje navaja toženka, je v tem, da tožnica ne more uspeti s pritožbo, za vložitev katere prosi za dodelitev BPP. Gre namreč za pritožbo zoper sklep, s katerim je Upravno sodišče iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrglo njeno tožbo zoper sklep, s katerim se je organ za BPP Okrožnega sodišča v Kranju izrekel za nepristojnega za obravnavno tožničine prošnje za dodelitev BPP v drugi zadevi in prošnjo odstopil v obravnavo organu za BPP Upravnega sodišča. Toženka v izpodbijani odločbi navaja sodno prakso, po kateri je sklep o nepristojnosti procesni sklep, zoper katerega pa glede na določbo 2.člena in drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni dopustno sodno varstvo v upravnem sporu. Citira sklepa I U 1611/2022 in III U 260/2015 in meni, da tožničina pritožba zato nima izgledov za uspeh.

10.Z navedenimi razlogi se tožnica v tožbi ne sooča oziroma jih ne napada. Sodišče dodaja, da je enako stališče o nedopustnosti tožbe zoper sklep o nepristojnosti sprejelo tudi v zadevi III U 38/2022. Navedeno pomeni, da je o vprašanju, ki ga tožnica namerava izpodbijati s pritožbo, ustaljena sodna praksa. Sodišče se zato strinja z upravnim organom, da tožnica nima izgledov za uspeh s pritožbo. V posledici tega sodi, da je organ za BPP pravilno presodil, da prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena iz razlogov po 24. členu ZBPP.

11.Na drugačno presojo o neutemeljenosti tožbe ni vplivajo tožbene trditve o kršitvah tožničinih pravic iz 25. člena v zvezi z 2. in 22. členom Ustave, kakor tudi o kršitvah pravic iz 26., 33., 50. in 51. člena Ustave. Tožnica te kršitve zatrjuje na splošno in ne pojasni, v čem naj bi bilo z izpodbijano odločbo poseženo v naštete ustavne določbe.

12.Na drugačno presojo o tožbi pa ne vplivajo niti navedbe o osebnem stečaju niti navedbe o veriženju prošenj, saj nobena od navedenih okoliščin ni bila podlaga za izpodbijano odločitev.

13.Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

K II. točki izreka

14.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

---

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.