Jedro

Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. V obeh primerih je tako potrebno zatrjevati (in dokazovati) spremembo okoliščin glede na čas ustanovitve služnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

Drugotožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločbo ni dovolilo objektivne spremembo tožbe ter je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, naj se ugotovi, da stvarna služnost vožnje z vsemi vozili in dostopa preko zemljiške parcele 95/10 k.o. G. preko njene celotne dolžine v širini 3 metrov za potrebe nepremičnine zemljiške parcele 95/11 k.o. G. ni potrebna, vknjižba te služnosti v zemljiško knjigo, pa naj se ne dovoli. Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki povrniti njene stroške pravdnega postopka v višini 815,68 EUR, drugotoženi stranki pa v višini 759,68 EUR.

Pritožbo zoper sodbo in sklep vlaga tožeča stranka zaradi kršitve določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter navaja, da je tožnica na osnovi naknadno najdenih dokumentov spremenila le pravni temelj zahtevka, ne pa tudi sam tožbeni zahtevek, tako da sploh ni mogoče govoriti o spremembi tožbe po 184. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008, v nadaljevanju: ZPP). Svoje zmotne odločitve sodišče prve stopnje niti ne pojasni, temveč le navaja, da bi bilo za spremembo tožbe potrebno soglasje tožene stranke. Tožeča stranka nima pravnega interesa za razveljavitev celotne sodne poravnave in bi ta ostala uravnotežena tudi brez obveznosti tožeče stranke, da dovoli vknjižbo predmetne služnosti. Glede zavrnitve tožbenega zahtevka na prenehanje pravice stvarne služnosti, sodišče ne poda nobenih razlogov. Ne drži, da tožnica ni navajala spremenjenih okoliščin, ker je bila služnost potrebna le, ko je na parceli 95/10 stal rastlinjak. Z njegovo odstranitvijo pa je nastala bistvena okoliščina za njeno služnosti, saj ima tožena stranka legalen dostop do svoje parcele iz javne poti. Sodišče dejanskega stanja ni popolno ugotovilo in ni izvajalo dokaza z ogledom na kraju samem, niti ni zaslišalo predlaganih prič, čeprav so te pristopile na zadnji narok za glavno obravnavo dne 12.3.2009, sodišče pa jih je brez razloga odslovilo. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prvotožena stranka na pritožbo ni odgovorila, drugotožena pa predlaga njeno zavrnitev in potrditev odločbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, da ne dovoli spremembe tožbe, je pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih podaja sodišče. Tožeča stranka je povsem spremenjeno podlago (in tudi spremenjen tožbeni predlog) začela uveljavljati šele koncem postopka, ko so bili izvedeni že vsi dokazi v zvezi s prvotno postavljenim zahtevkom in tožbeno podlago. V nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, bi bilo dovoliti to spremembo (11. člen uveljavlja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008, v nadaljevanju: ZPP)). Obravnavanje vsebine poravnave in njena razveljavitev je tako lahko le predmet novega pravdnega postopka, zato se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb v smeri njene uravnoteženosti in do vprašanj o njeni morebitni delni razveljavitvi, ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je prav tako pojasnilo, zakaj ni ugodilo prvotno postavljenemu zahtevku, ki meri na prenehanje pravice stvarne služnosti. Po 222. členu Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju: SPZ) lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. V obeh primerih je tako potrebno zatrjevati (in dokazovati) spremembo okoliščin glede na čas ustanovitve služnosti. Tožnica se v tej zvezi sklicuje na odstranitev rastlinjaka, kar pa za prenehanje služnosti ne more biti relevantna okoliščina. Služnost namreč ni bila ustanovljena za potrebe rastlinjaka. Iz dednega dogovora namreč jasno izhaja, da se služnost hoje in vožnje z vsemi vozili ustanavlja v korist celotne nepremičnine 95/11 k.o. G.. Hkrati pa je bilo med strankami dogovorjeno, da tožeča stranka sporni rastlinjak, ki stoji pretežno na njeni parceli, odstrani. Zato odstranitev rastlinjaka ne predstavlja objektivno spremenjene okoliščine, ki bi narekovala ukinitev služnostne pravice.

Pritožnica v pritožbi še navaja, da je sodišče opustilo izvedbo dokaza z ogledom kraja samega, pri čemer pa ne pojasni, v čem bi sodišče, glede na določbo 222. člena SPZ, prišlo do drugačnih dejanskih zaključkov. Končno pa pritožnica uveljavlja postopkovno kršitev tudi v zvezi z opustitvijo zaslišanja prič, vendar pa napačno trdi, da so te pristopile na zadnji narok za glavno obravnavo dne 12.3.2009, ter da jih je sodišče odslovilo, saj kaj takega (da bi priče sploh pristopile) iz zapisnika zadevnega naroka ne izhaja.

Pritožbeno sodišče je tako na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik zato sam nosi svoje pritožbene stroške, tožena stranka pa na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP stroške odgovora na pritožbo, saj ti za odločitev o pritožbi niso bili potrebni.