Jedro

Po določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so kriteriji za ugotavljanje meje močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsegu (točka II, III in IV izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvostopno sodišče v točki I uredilo mejo med parc. št. 8/8 k.o. D., v lasti predlagatelja in parc. št. 434/8 k.o. D. - javno dobro tako, da ta poteka od točke 2 proti jugovzhodu do točke 60. V točki II je uredilo mejo med parc. št. 8/8 k.o. D. v lasti predlagatelja in parc. št. 431/3 k.o. D. v solasti nasprotnih udeležencev M. in F. M. tako, da ta poteka od točke 60, proti jugozahodu, v ravni liniji v razdalji 24,40 m do točke 63. Nadalje je prvostopno sodišče v točki III ugotovilo, da so v točkah 2, 60 in 63 postavljeni mejniki. V točki IV je odločilo, da se vse točke in razdalje navedene v sklepu nanašajo na skico terenske meritve št. 93-14/2012 z dne 10. 5. 2012, ki jo je izdelal geodet I. I.. V odločbi o nepravdnih stroških je odločilo, da skupni stroški tega postopka znašajo 722,95 EUR in v celoti bremenijo predlagatelja. Svoje stroške postopka pa pravdne stranke krijejo same (točka V izreka).

2. Prvostopni sklep o ureditvi meje med parc. št. 8/8 k.o. D. v lasti predlagatelja in parc. št. 431/3 k.o. D. v solasti nasprotnih udeležencev M.M. in F.M. (točka II izreka) izpodbija predlagatelj zaradi kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da so v razlogih izpodbijanega sklepa nasprotja med ugotovljenimi dejstvi in vsebino listin, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Prvostopno sodišče je zmotno štelo, da je bila sporna meja dokončno urejena v katastrskem postopku, ki je potekal v letu 2000, ker v navedenem postopku meja ni bila urejena. Odločbe Geodetske uprave P. so bile namreč z odločbo Ministrstva za okolje in prostor razveljavljene in tako meja ni bila v navedenem postopku dokončno urejena, kot zmotno ugotavlja prvostopno sodišče. Prvostopno sodišče tako tudi ni imelo podlage, da določi mejo na podlagi močnejše pravice. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločanje prvostopnemu sodišču. 3. Nasprotni udeleženci odgovora na pritožbo niso vložili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so kriteriji za ugotavljanje meje močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Primarni kriteriji za urejanje meje je močnejša pravica, sledi kriterij zadnje mirne posesti in kot zadnji kriterij za ureditev meje je kriterij pravične ocene. Prvostopno sodišče je v obravnavani zadevi mejo uredilo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Močnejšo pravico prvostopno sodišče ugotavlja na podlagi dogovora o poteku meje, ki so ga predlagatelj in nasprotna udeleženca dogovorili v mejnem ugotovitvenem postopku z dne 6. 10. 2000 na podlagi katerega je bila tudi dokončno urejena meja v katastrskem postopku med parc. št. 8/8 in 431/3 k.o. D. v povsem enakih mejnih točkah, kot je urejena v točki II izpodbijanega sklepa. Prvostopno sodišče tako povsem pravilno ugotavlja (točka IV razlogov sklepa), da je bila meja urejena v mejnem ugotovitvenem postopku z dne 6. 10. 2000 in se zato ta meja v skladu s prvim odstavkom 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin šteje kot dokončno urejena v katastrskem postopku. Nasprotna pritožbena izvajanja s sklicevanjem na odločbo Ministrstva za okolje in prostor (priloga A2), s katerim je bil odpravljen sklep prvostopnega upravnega organa o zavrženju predloga predlagatelja za obnovo postopka, pa tudi v ničemer ne morejo spremeniti odločitve prvostopnega sodišča, ker je na podlagi razveljavljenih odločb spremenjena le vrsta rabe parc. št. 8/8 iz vinograda v pašnik, ne pa površina navedene parcele. Površina parc. št. 8/8 je namreč tudi pred spremembo in po spremembi znašala 690 m2. Sicer pa se z navedenimi odločbami ni neposredno urejala sporna meja, temveč se je ta urejala v mejnem ugotovitvenem postopku, v katerem pa so stranke dogovorile potek meje in tak dogovor tudi podpisale (zapisnik o izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku - l. št. 13). Prvostopnemu sodišču tako tudi ni očitati protispisonosti in s tem povezane bistvene kršitve določb postopka po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Prvostopno sodišče je tako pravilno na podlagi kriterija močnejše pravice po določbi prvega in drugega odstavka 77. člena SPZ uredilo mejo med parc. št. 8/8 in parc. št. 431/3 k.o. D., kot je razvidno pod točko II izreka izpodbijanega sklepa. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7. Predlagatelju v nepravdnem postopku tudi ni bila kršena pravica do izjave, ker je osebno sodeloval na naroku, ki je bil izveden dne 9. 5. 2012 za ureditev meje na kraju samem. Na naroku je bil tudi udeležen geodet (izvedenec), ki je opravljal meritve in na opravljene meritve je predlagatelj tudi dajal pripombe. Tako ne vzdržijo pritožbena izvajanja, da je bila predlagatelju kršena pravica do obravnavanja in s tem smiselno povezana bistvena kršitev določb postopka po 37. členu ZNP v zvezi s 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (37. člen ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

9. Pritožbeni stroški niso priglašeni.