Jedro

Tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek na drugi stopnji ni priložil obrazca Izjava o premoženjskem stanju in obveznih prilog. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da predlog dopolni v roku 15 dni in mu naložilo, da sodišču predloži izpolnjen obrazec Izjava o premoženjskem stanju in obvezne priloge (dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih ipd.). Tožnikova pooblaščenka je sklep sodišča upoštevala le delno in sodišču dostavila izpolnjeno Izjavo o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu), ni pa priložila obveznih prilog. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo, ker tožnik sodišču v določenem roku ni priložil obveznih prilog k Izjavi o premoženjskem stanju, ker torej svojega predloga ni ustrezno dopolnil, da bi bil sposoben za nadaljnjo obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev sodne takse (za postopek na drugi stopnji) z dne 9. 1. 2015 (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati sodno takso (za pritožbo zoper sodbo) v skladu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 16. 12. 2014 v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo vložil tožnik sam in ne njegova pooblaščenka, ki je sicer sestavila pritožbo zoper sodbo ter jo poslala na sodišče. Sodišče je sklep o dopolnitvi predloga seveda poslalo pooblaščenki tožnika in ne osebno tožniku, v posledici česar je prišlo med njima do nesporazuma in je tako pooblaščenka sodišču poslala le izpolnjen obrazec Izjave o premoženjskem stanju, ne pa tudi prilog, misleč, da jih je tožnik dostavil osebno sodišču. Glede na navedeno pooblaščenka tožnika navaja, da je tožnik meseca novembra in decembra 2014 ter januarja 2015 delal v Italiji, pri čemer je za mesec november 2014 prejel neto plačo 1.250,00 EUR, v mesecu decembru 2014 516,00 EUR ter v mesecu januarju 2015 1.281,00 EUR. Vse navedeno je razvidno iz plačilnih list italijanskega delodajalca, ki pa jih tožnik ni prevedel, saj bi to predstavljalo nesorazmerne stroške. Žena tožnika pa je zaposlena na Ministrstvu A. Kot ..., njena plača pa znaša cca. 1.000,00 EUR mesečno, kot je razvidno iz priloženih obračunov plač za mesece december 2014, januar in februar 2015. Tožeča stranka meni, da bi sodišče moralo, v kolikor bo njegovo pritožbo zavrnilo, vsaj podrejeno odločiti, da se tožniku omogoči obročno plačilo sodne takse za postopek na drugi stopnji, saj imata tožnik in njegova žena dva šoloobvezna otroka, ki obiskujeta osnovno šolo in bi znesek enkratnega plačila sodne takse v veliki meri zmanjšal družinski proračun. Zato sodišču predlaga, da tožniku omogoči vsaj obročno plačilo v šestih mesečnih zaporednih obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, določene v 2. odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijana odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga tožeče stranke za oprostitev sodne takse oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 3. odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami – ZST-1) ter 108. člena ZPP. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek na drugi stopnji, ki ga je vložil 9. 1. 2015, ni priložil obrazca Izjava o premoženjskem stanju in obveznih prilog. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 1. 2015 pozvalo, da predlog dopolni v roku 15 dni in mu naložilo, da sodišču predloži izpolnjen obrazec Izjava o premoženjskem stanju in obvezne priloge (dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih ipd.). Tožnikova pooblaščenka je sklep sodišča upoštevala le delno in sodišču dostavila izpolnjeno Izjavo o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu), ni pa priložila obveznih prilog. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 9. 1. 2015 pravilno zavrglo, ker tožnik sodišču v določenem roku ni priložil obveznih prilog k Izjavi o premoženjskem stanju, ker torej svojega predloga ni ustrezno dopolnil, da bi bil sposoben za nadaljnjo obravnavo. Ravnalo je v skladu s citiranimi zakonskimi določbami, to je 3. odstavkom 12. člena ZST-1 in 4. odstavkom 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, če vložnik ne dopolni vloge tako, da bi bila primerna za obravnavo, vlogo zavrže. 6. Ker tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek na drugi stopnji ni bil ustrezno dopolnjen in tožnik kljub opozorilu, da bo vloga zavržena, če ne bo ravnal v skladu s sklepom o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, sodišču ni predložil zahtevanih dokazil, so bili – glede na citirane zakonske določbe – podani razlogi za zavrženje tožnikovega (nepopolnega) predloga. Ni mogoče upoštevati dejstva, da naj bi prišlo do nesporazuma med tožnikom in njegovo pooblaščenko glede posredovanja listin sodišču, na kar se sklicuje pritožba. Prav tako pa ni mogoča vsebinska obravnava predloga za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku, za katero se zavzema pritožba, saj ob dejstvu, da je bil nepopolni predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo pravilno zavržen, ni pravne podlage za vsebinsko odločanje o oprostitvi niti o obročnem plačilu sodne takse za pritožbo. Naknadno, šele s pritožbo predloženih listin (dokazil o prejemkih tožnika in njegove žene), namreč glede na citirane določbe ZST-1 ni mogoče upoštevati.

7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.