Jedro

Napake, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, niso razlog, ki bi opravičeval vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Pritožuje se toženec. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker se naroka, razpisanega za dne 2.12.2013, zaradi hudih zdravstvenih težav ni mogel udeležiti. Zaradi bolezni ni bil sposoben aktivno sodelovati na naroku, niti spremljati postopka. Bolezen se je hudo poslabšala prav pred razpisanim narokom, kar je toženec pravočasno (z vlogo z dne 29.11.2012) sporočil sodišču. Prosil je za preložitev naroka in priložil zdravstveni izvid specialista psihiatrije z dne 27.11.2013. Sodišče, ki je v toženčevi odsotnosti opravilo narok, je grobo kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kar je privedlo do krive, nepravilne, nepoštene in nezakonite sodbe. Sklicuje se na 116. čl. ZPP in pojasnjuje, da je njegovo udeležbo na naroku preprečila bolezen, zato predlaga, da se zamujeno dejanje opravi oz. vrne zadeva nazaj v stanje pred zamudo. Pojasnjuje, da si je želel preskrbeti zagovornika, ki bi nastopal namesto njega, vendar je bil njegov predlog za odobritev brezplačne pravne pomoči zvrnjen. Z odločbo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ne soglaša, vendar jo sprejema, ker je pravnomočna. Zaradi revščine in izredno slabega gmotnega stanja odvetnika ni sposoben plačati. Brez plačila pa odvetniki ne delajo. Zanika, da bi bil pravočasno obveščen, da narok ne bo preložen. Meni, da bi moral biti razpisan narok za vrnitev v prejšnje stanje. Sklicuje se na svoje ustavne pravice do sodelovanja v postopku in ne soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da vloge vlaga zaradi zavlačevanja postopka. Na prvostopenjsko ugotovitev, da se je kot direktor družbe R. d.o.o. dne 7.3.2012 udeležil dražbe, pojasnjuje, da njegova družba nima realizacije in je tudi v preteklosti ni imela. Njegovo zdravstveno stanje se je v obdobju od naroka 2.12.2013 do dražbe 7.3.2014, po celih treh mesecih in petih dneh, bistveno izboljšalo, sicer pa je bil na dražbi zgolj prisoten. Gre za del rehabilitacijskih in terapevtskih prijemov in navodil lečečega zdravnika – psihoterapevta, ki predlaga ponovno remisijo in socializacijo s čim več lahkotnih opravil pred takšnimi in drugačnimi državnimi, pravnimi, sodnimi in drugimi organi. Narok 7.3.2014 ni edini, ki se ga je toženec udeležil, saj se je v prvi fazi rehabilitacije in terapije udeležil kar nekaj takšnih lahkotnejših narokov in na njih sodeloval. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da je tudi zamuda naroka lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje. S prvim odstavkom 116. čl. ZPP je predvidena vrnitev v prejšnje stanje v primeru, ko stranka narok oz. rok zamudi iz upravičenega vzroka. Za upravičen vzrok gre, ko stranka narok ali rok zamudi in neko pravico izgubi zaradi lastne nezakrivljene zamude. V obravnavni zadevi ne gre za tak primer. Toženec na narok dne 2.12.2013 ni pristopil po tem, ko je bil nanj pravočasno vabljen in je brezuspešno zaprosil za preložitev naroka. Za preložitev naroka je zaprosil zaradi nenadnega poslabšanja kronične bolezni – ker ni imel možnosti, da bi na naroku sodeloval bodisi sam bodisi po pooblaščencu. Sodišče mu ni sledilo in naroka ni preložilo.

5. Toženčeva odsotnost z naroka je posledica zavrnitve zavrnitve predloga za preložitev naroka za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje se je s toženčevo prošnjo za preložitev naroka seznanilo in presojalo razloge, s katerimi je toženec utemeljil predlog za preložitev naroka. Odločilo se je za izvedbo naroka v toženčevi nenavzočnosti. Če se je odločilo pravilno, procesna pravila niso bila kršena. Če je ravnalo nepravilno, bo pritožnik procesno kršitev uveljavil s pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje meritorno odločilo o tožbenem zahtevku.

6. Sodišče prve stopnje je odločilo skladno je s sodno prakso, ki napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ne šteje za razlog, ki bi opravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik namreč ne zatrjuje, da se naroka ni udeležil zaradi lastnega nezakrivljenega ravnanja, ampak nepravilnega ravnanja sodišča – protipravne zavrnitve njegove prošnje za preložitev naroka. Napake, ki naj bi jih (jih je) zagrešilo sodišče prve stopnje, ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za razlog, upošteven v pritožbenem postopku zoper končno odločitev. Pritožbeno sodišče ga bo obravnavalo, saj ga toženec uveljavlja tudi kot pritožbeni razlog – v pritožbi zoper sodbo, s katero je o tožbi meritorno odločeno.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.