Jedro

Tožnik v sporu majhne vrednosti ni sledil pozivu sodišča, saj tožbe ni dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo, kar pa ima za posledico njeno zavrženje (peti odstavek 108. člena ZPP). Tožnik v dopolnitvi tožbi ni navedel pravotvornih dejstev, da bi bila omogočena identifikacija zahtevka, saj pavšalne oz. ohlapne navedbe temu standardu ne zadostijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 119144/2016 z dne 21. 11. 2016 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka. Tožniku je naložilo povračilo 57,16 EUR toženčevih pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve pravil postopka iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Poudarja, da je dopolnitev tožbe vložil 16. 3. 2017, torej znotraj 15-dnevnega roka, ki je potekel 17. 3. 2017. Opozarja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno, kaj v tožbi dejansko manjka oz. kaj bi moral tožnik sploh storiti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni moč izluščiti, ali tožnik tožbe ni dopolnil v danem roku ali tožba nima sestavin, ki bi jih morala obsegati. V tem primeru bi moralo sodišče svoj sklep dopolniti in navesti, katere sestavine niso dovolj za obravnavo tožbe. Tožbi je priložen račun, izdan 25. 10. 2013, na katerega se je skliceval tudi v izvršilnem postopku in predlagal zaslišanje priče. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. Odločitev v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ni pa mogoče izpodbijati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5. Tožnik je bil v sklepu z dne 15. 2. 2017 pozvan k dopolnitvi tožbi tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek, in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljalo. Obenem je bil opozorjen na zavrženje tožbe, če v 15-dnevnem roku pozivu sodišča ne bo sledil. Tožnik je poziv prejel 2. 3. 2017, dopolnitev tožbe pa je na sodišče prispela 17. 3. 2017 (torej znotraj postavljenega 15-dnevnega roka). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo in sklep o izvršbi razveljavilo, ker tožnik v danem roku tožbe ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo.

6. Pritožbeno sodišče odločitvi prvega sodišča v celoti pritrjuje. Tožnik v sporu majhne vrednosti ni sledil pozivu sodišča, saj tožbe ni dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo, kar pa ima za posledico njeno zavrženje (peti odstavek 108. člena ZPP). Tožnik v dopolnitvi tožbi ni navedel pravotvornih dejstev, da bi bila omogočena identifikacija zahtevka, saj pavšalne oz. ohlapne navedbe temu standardu ne zadostijo. Poleg tega tudi ni predložil računa št. 0000250-2544-2013, na katerega se je skliceval že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zato je ugotovitev prvega sodišča, da tožbe ni dopolnil na način, kot mu je bilo naloženo, pravilna. To pa ima za posledico njeno zavrženje.

7. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).