Jedro

Postopek o izreku urbanističnega inšpekcijskega ukrepa in postopek za legalizacijo nezakonitega posega v prostor sta dva ločena upravna postopka in zato postopek legalizacije po noveli ZUN (Ur.l. RS, št. 18/93 in 44/97) ne zadrži izreka inšpekcijskega ukrepa, odloži le njegovo prisilno izvršitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 865/99-10 z dne 24.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.4.1999, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota K., Izpostava P. z dne 29.6.1998. Z njo je bilo odločeno: da mora tožnik kot investitor do 30.11.1998 odstraniti počitniški objekt, tlorisnih dimenzij 7,25 m x 6,50 m, etažne višine P+M+N, na zemljišču parc. št. 106 in 234/2 k.o. L., garažo na severni strani počitniškega objekta, tlorisnih dimenzij 8,90 m x 3,80 m, etažne višine P, na zemljišču parc. št. 232/2 in 234/2 k.o. L., oporni zid na severni strani počitniškega objekta, v obliki črke L, dolžine 12,10 m in 10,30 m, višine od 2,5 m do 3 m in debeline 20 cm, na zemljišču parc. št. 232/2 in 234/2 k.o. L., kapnico na vzhodni strani počitniškega objekta tlorisnih dimenzij 2,50 m x 2,50 m, višine 2,05 m na zemljišču parc. št. 234/2 k.o. L. in greznico tlorisnih dimenzij 1,40 m x 2,40 m, na zemljišču parc. št. 234/2 k.o. L. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka), da za objekt, oziroma poseg v prostor veljajo prepovedi iz 76. c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor-ZUN (2. točka izreka), da bo v primeru, če tožnik ne bo opravil naloženega dejanja iz 1. točke to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (3. točka izreka), da bo stroške postopka, nastale z izvršbo, plačal tožnik na podlagi posebnega sklepa (4. točka izreka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na 1. odstavek 73. člena ZUN, po katerem, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljavca zemljišča. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da si tožnik oziroma njegov pravni prednik pred začetkom gradnje in posegom v prostor ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja, kar nedvomno izhaja iz upravnih spisov, tožnik pa temu niti ne oporeka. Tožnik objekta tudi ne more legalizirati, kar jasno izhaja iz Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine C. (Uradni list RS, št. 62/94). Ob takšnem dejanskem stanju je ukrep, ki ga je urbanistični inšpektor izdal na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN, pravilen in zakonit. Irelevantna je tožnikova navedba, da ne gre za vikend, temveč za stanovanjski objekt, saj namembnost objekta na odrejen inšpekcijski ukrep nima nikakršnega vpliva.

Tožnik zoper izpodbijno sodbo vlaga pritožbo, v kateri navaja, da je stališče, po katerem 150 m oddaljena vas G. nič ne degradira prostora, njegov stanovanjski objekt pa tako, da ga je treba porušiti, napačno in krivično. Občina C. ga je pozvala, da najkasneje do 10.7.1993 legalizira objekt ali plača depozit. Depozit je plačal in mu je občina v zvezi z legalizacijo poslala zahtevo, da vlogo dopolni še s skico, kar je tudi storil. Od takrat pa je bilo vse tiho, vse do inšpekcijske odločbe o rušenju. Ni dobil nobene odločbe, zoper katero bi imel možnost pravnega varstva, le predmetno inšpekcijsko odločbo o rušenju. Meni, da je inšpekcijska odločba, doker se ne odloči o njegovi vlogi za legalizacijo, preuranjena in neutemeljena. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je bil navedeni poseg v prostor izveden in da tožnik v času posega zanj ni imel ustreznega veljavnega upravnega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in pravilno presodilo njegove tožbene ugovore.

Razlogi, ki jih pri tem navaja so v skladu z vsebino odločbe tožene stranke, izvedenimi dokazi in ostalimi podatki in listinami v upravnih spisih, in imajo podlago v 1. odstavku 73. člena ZUN. Za izrek navedenega inšpekcijskega ukrepa namreč zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor, brez ustreznega dovoljenja. Da so vsi, v odločbi urbanističnega inšpektorja navedeni objekti, zgrajeni brez dovoljenja, pa je bilo v upravnem postopku ugotovljeno in tožnik tem ugotovitvam ne ugovarja.

Neutemeljen je tožnikov pritožbeni ugovor, da mu predmetni inšpekcijski ukrep ne bi smel biti izrečen, dokler ne bo odločeno o njegovi vlogi za legalizacijo navedenih posegov v prostor. Gre namreč za dva ločena upravna postopka in postopek legalizacije po noveli ZUN (Uradni list RS, št. 18/93 in 44/97) ne zadrži izreka inšpekcijskega ukrepa, odloži le njegovo prisilno izvršitev.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.