13. 12. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjana Kočevarja, Ljubljana, na seji 13. decembra 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in obrazce Geodetske uprave za popis nepremičnin po ZEN. Meni, da so nekateri členi ZEN ter nekateri postopki in posledice popisa nepremičnin v nasprotju z Ustavo. Po zatrjevanju pobudnika Zakon ne navaja, v kakšne namene se zbirajo podatki iz popisa nepremičnin. Pobudnik našteva posamezne elemente popisa (zidanih) nepremičnin, ki so po njegovem mnenju v neskladju s 14. členom Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj iz popisa nepremičnin izloči nekatere podatke in naj zakonodajalcu naloži, da pred uveljavitvijo rezultatov popisa nepremičnin določi postopek, v katerem bodo lahko lastniki zidanih nepremičnin kadarkoli zahtevali spremembe podatkov o konkretnih nepremičninah. Pobudnik tudi predlaga, naj Ustavno sodišče "ustrezno pravno okvalificira" eksplicitno odklanjanje odgovornosti Geodetske uprave za točnost podatkov ter njene samovoljne razlage.

B.

2.Pobudnik zatrjuje, da ZEN ne navaja, v kakšne namene se zbirajo podatki iz popisa nepremičnin. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-464/06 z dne 5. 7. 2007 (Uradni list RS, št. 65/07) med drugim presojalo ustavnost prvega odstavka 96. člena ZEN, iz katerega izhaja namen zbiranja in obdelave podatkov, zbranih s popisom nepremičnin. Kot je ugotovilo Ustavno sodišče, je temeljni cilj popisa nepremičnin vzpostavitev večnamenske evidence, ki bo prikazovala dejansko stanje nepremičnin v naravi.[1] Po presoji Ustavnega sodišča je zakonodajalec pri opredeljevanju namena zakona zadostil zahtevam, ki izhajajo iz 38. člena Ustave. Ustavno sodišče je pri tem upoštevalo, da je register nepremičnin zamišljen kot večnamenska baza podatkov o nepremičninah v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da ni mogoče vnaprej določiti vseh namenov uporabe zbranih podatkov. Kot je pojasnilo Ustavno sodišče, z ustavnopravnega vidika ni sporno, če so naknadno določeni nameni uporabe teh podatkov takšni, da ne nasprotujejo prvotno določenemu namenu njihovega zbiranja. Iz 38. člena Ustave tudi ne izhaja zahteva, da bi morali biti vsi nameni uporabe podatkov, ki bodo zbrani v registru nepremičnin, določeni v enem samem zakonu. Zato z vidika te ustavne določbe ni sporno, da se bodo podatki, zbrani v registru nepremičnin, uporabili kot podlaga za vrednotenje nepremičnin po Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 – ZMVN). V obrazložitvi navedene odločbe so torej zajeti tudi odgovori na očitke pobudnika, ki se nanašajo na opredelitev namena zakona.

3.Pobudnik predlaga tudi presojo ustavnosti in zakonitosti obrazcev Geodetske uprave za popis nepremičnin po ZEN. Glede na to, da ti obrazci pomenijo zgolj neposredno konkretizacijo petega odstavka 103. člena ZEN, ki podrobno opredeljuje vsebino vprašalnika, obrazci sami po sebi ne morejo biti predmet izpodbijanja s pobudo. Zato je Ustavno sodišče očitke pobudnika, ki se nanašajo na vsebino obrazcev, upoštevalo v okviru presoje petega odstavka 103. člena ZEN. Tudi ustavnost te zakonske določbe je Ustavno sodišče presodilo že v odločbi št. U-I-464/06. Ugotovilo je, da večina podatkov, ki se zbirajo s popisom nepremičnin in bodo evidentirani v registru nepremičnin, ne sodi v kategorijo osebnih podatkov, temveč gre za podatke o nepremičninah, ki ne uživajo varstva v okviru 38. člena Ustave. Ustavno sodišče je v navedeni odločbi tudi pojasnilo, da se ne more spuščati v vprašanje primernosti in potrebnosti zbiranja podatkov o nepremičninah, ki so določeni v petem odstavku 103. člena ZEN. Glede na to je Ustavno sodišče ocenilo, da peti odstavek 103. člena ZEN ni v neskladju z Ustavo. Pobudnik v svoji pobudi ne navaja ničesar pravno relevantnega, česar ne bi Ustavno sodišče pri presoji izpodbijane zakonske določbe že upoštevalo.

4.V zvezi s predlogom pobudnika, naj Ustavno sodišče zakonodajalcu naloži, da pred uveljavitvijo rezultatov popisa nepremičnin določi postopek, v katerem bodo lahko lastniki (zidanih) nepremičnin kadarkoli zahtevali spremembe podatkov o konkretnih nepremičninah, Ustavno sodišče pojasnjuje, da ZEN omogoča spremembo zbranih podatkov o nepremičninah v registru nepremičnin, ki jo lahko predlagajo lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine ali upravnik stavbe (osmi odstavek 103. člena ZEN).

5.Pobudnik nasprotuje tudi temu, da lahko podatke o nepremičninah dajejo tudi druge osebe (brez pisnega pooblastila lastnika) in ne zgolj lastniki nepremičnine. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je temeljni namen popisa nepremičnin pridobitev podatkov o dejanskem stanju nepremičnin in ne podatkov glede pravnega stanja oziroma lastništva nepremičnin; podatke o dejanskem stanju nepremičnine pa lahko posreduje vsakdo, ki ga zakon za to pooblašča. Takšni zakonski ureditvi torej ni mogoče očitati, da bi kakorkoli posegala v temeljna upravičenja lastnika nepremičnine, varovana v 33. in 67. členu Ustave.

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti ZEN zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Ustavno sodišče še pojasnjuje, da ni pristojno presojati konkretnih ravnanj Geodetske uprave, kar predlaga pobudnik v svoji vlogi.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

Opomba:

[1]Po prvem odstavku 96. člena ZEN je register nepremičnin večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi.