Jedro

Ugovor ni utemeljen tudi v primeru, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki so pravno pomembna in ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, pa v podkrepitev teh dejstev ne predlaga dokazov.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine. Ocenilo je, da ugovor ni obrazložen, saj dolžnik ugovoru ni priložil nobenega dokaza.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo v kateri smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da je sicer res upnik za dolžnika opravljal menjavo pnevmatik, te pnevmatike pa je upniku dobavljal dolžnik. Ker upnik zadržuje blago last dolžnika, se je slednji odločil, da mu ne bo plačeval opravljenih storitev. K pritožbi prilaga dokaze o zadnji dobavi blaga in predlaga zaslišanje direktorja družbe S.M., ki je bil poleg I.Ž. prisoten pri dostavi omenjenih gum upniku. Da upnik dejansko noče izročiti blaga dolžniku in da ga tudi noče odkupiti in s kompenzacijo zapreti odprtih računov, pa lahko potrdi tudi priča M.M. iz firme D. d.o.o., ki je bila prisotna s S.M., ko sta prišla po zgoraj omenjene gume. Dolžnik zato predlaga, da se plačilo odprtih računov kompenzira z blagom dolžnika.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Ugovor, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2.odst. 61.čl. v zvezi s 53.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Dejstva, ki jih dolžnik navaja v ugovoru pa morajo biti taka, da imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. To pa tudi pomeni, da ugovor ni utemeljen tudi v primeru, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki so pravno pomembna in ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, pa v podkrepitev teh dejstev ne predlaga dokazov. Ob takih izhodiščih pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo, popolnoma pravilna. Dolžnik namreč, kot je povedalo že sodišče prve stopnje, za svoje ugovorne trditve, da ima do upnika nasprotno terjatev, ni predložil prav nobenih dokazov. Dokazni predlogi za zaslišanje prič S.M. in M.M. ter pritožbi priložen račun pa predstavljajo pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati glede na določila 1.odst. 337.čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ. To še zlasti, ker dolžnik niti ni pojasnil, zakaj teh dokaznih predlogov ni predlagal pravočasno že pred sodiščem prve stopnje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).