Jedro

Pojem "premoženje" že po definiciji stvari obsega nepremičnine, premičnine, terjatve in druge premoženjske pravice. Pravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pod pojmom "premoženje družbe" upoštevati tudi njeno pasivo oziroma njene obveznosti in izgubo ob presoji, ali je podan izbrisni razlog po 1. odst. 25. člena ZFPPod.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa ugodi in se razveljavi sklep o začetku postopka izbrisa z dne 8.3.2001. Pritožnika nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 30.8.2001 na podlagi 1. odst. 32. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št.54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra, ker je ugotovilo, da je bil zavrnjen ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Proti navedenemu sklepu sta subjekt vpisa in njegov družbenik D.Š. po svoji pooblaščenki vložila pritožbo in predlagala njegovo spremembo oziroma razveljavitev ter uveljavljala povrnitev stroškov pritožbenega postopka. V pritožbi povzemata ugotovitve sodišča prve stopnje iz sklepa o zavrnitvi ugovora, in sicer da iz bilance družbe za leto 2000 izhaja, da ima družba opredmetena osnovna sredstva v višini 482.000 SIT, zaloge v višini 3.439.000 SIT, kratkoročne finančne naložbe v višini 699.999 SIT ter kratkoročne terjatve iz poslovanja v višini nekaj več kot 43.000.000 SIT, vendar pa v zvezi s tem sodišče pravno zmotno razlaga pojem "premoženje družbe", v okviru katerega upošteva tudi kategorijo "izguba". Slednja je po mnenju pritožnikov le računovodska kategorija, ki kaže na vrednost podjetja in na njegovo prezadolženost, katera pa ne dokazuje, da podjetje nima premoženja. Dokaz za to je cela vrsta stečajnih postopkov, ki se vodijo zaradi prezadolženosti podjetij. Sodišče bi na podlagi primerjave, ki jo je opravilo, lahko kvečjemu ugotovilo, da je družba prezadolžena. Prezadolženost pa je razlog za uvedbo stečajnega postopka, ni pa to izbrisni razlog. V nadaljevanju pritožba obširneje analizira pojem "premoženje" in pojem "obveznosti", citira določila ZGD in strokovne članke ter izraža svoje mnenje o tem, da je izbris družbe po uradni dolžnosti, kot tudi prevalitev odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike, v nasprotju z določili Ustave RS. Pritožba je utemeljena. Okoliščina, da gospodarska družba nima premoženja, je eden od treh izbrisnih razlogov, navedenih v 1. odst. 25. čl. ZFPPod, katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi v obravnavanem primeru. Pojem "premoženja" že po definiciji stvari obsega nepremičnine, premičnine, terjatve in druge premoženjske pravice. Glede premoženja je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra, na podlagi predložene bilance stanja subjekta vpisa na dan 31.12.2000 ugotovilo, da ima družba premoženje v obliki opredmetenih osnovnih sredstev v višini 482.000,00 SIT, v obliki zalog v višini 3.439.000,00 SIT, kratkoročnih terjatev iz poslovanja v višini nekaj več kot 43.000.000,00 SIT in kratkoročnih finančnih naložb v višini 699.000,00 SIT, vendar pa je v zvezi s pojmom "premoženje" pravno zmotno menilo, da je treba v sklopu tega upoštevati tudi pasivo družbe oz. njene obveznosti in izgubo, za katero pa je ugotovilo, da je večja od aktive in na podlagi tega zmotno zaključilo, da družba nima premoženja. Pritrditi je namreč treba pritožbi, da bi s takšno primerjavo postavk, kot jo je napravilo sodišče prve stopnje, lahko kvečjemu zaključili na obstoj prezadolženosti družbe, katera pa je glede na 2. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.), stečajni razlog, ne pa tudi izbrisni razlog po ZFPPod. Ker je bilo torej dejansko stanje glede obstoja premoženja pravilno ugotovljeno, zmoten je bil le nadaljnji pravni zaključek sodišča prve stopnje v zvezi s tem, je pritožbeno sodišče pritožbi subjekta vpisa in družbenika ugodilo in izpodbijano odločitev spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa (3. tč. 2. odst. 31. čl. v zvezi s 3. odst. 34. čl. ZFPPod). Smiselna uporaba določb Zakona o nepravdnem postopku (konkretno njegovega 35. čl.) preko 28. čl. ZFPPod in 19. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) omogoča odločitev glede stroškov postopka, ki je v tem, da nosita pritožnika svoje stroške pritožbenega postopka.