Jedro

V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Iz predloženega spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to storilo. Zato tožeča stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita nespoštovanje načela kontradiktornosti, ker ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Delovno sodišče v Mariboru je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se sklep Delovnega sodišča v ..., opr. št. Pd 153/2016 z dne 23. 8. 2016, razveljavi (I. točka izreka). Odločilo je, da se predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne (II. točka izreka). Prav tako je odločilo, da se zavrne predlog tožeče stranke za denarno kaznovanje tožene stranke (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep z dne 17. 11. 2016 zoper vse tri točke izreka, iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v vseh točkah razveljavi ter vzdrži v veljavi sklep Delovnega sodišča v ..., opr. št. Pd 153/2016 z dne 23. 8. 2016 s tem, da se ugodi predlogu za denarno kaznovanje tožene stranke oziroma podredno, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer se toženo stranko obveže k povrnitvi vseh stroškov pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da tožnici skupaj z vročitvijo ugovora tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 23. 8. 2016 in poziva za odgovor na tožbo (oboje je bilo vročeno tožnici s strani prejšnjega razpravljajočega sodišča, tj. Delovnega sodišča v ...), sodišče ni poslalo poziva, da naj v roku 8 dni od prejema ugovora nanj odgovori in jo opozorilo na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Ob tem tožeča stranka navaja sodno prakso v zvezi s 57. in 58. členom ZIZ (VSL sklep II Cp 1758/2016, VSL sklep II Cp 1203/2014, VSC sklep Cpg 371/2013), da v primeru, kadar sodišče hkrati z vročitvijo ugovora upniku (ali tožeči stranki) upnika ne opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ, pri odločanju o utemeljenosti dolžnikovega ugovora ne more šteti, da so nastopile posledice iz prvega in drugega odstavka 58. člena ZIZ.

3. Kot je v konkretnem primeru v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo sodišče prve stopnje, je sodišče pri svojem odločanju o utemeljenosti ugovora tožene stranke zoper sklep o izdani začasni odredbi štelo, da so navedbe tožene stranke v ugovoru resnične (zadnji stavek obrazložitve izpodbijanega sklepa pod točko 9 obrazložitve). Posledično je sodišče prve stopnje napačno izhajalo iz trditev tožene stranke, da so bili sklepi upravnega odbora tožene stranke (sprejeti na seji 11. 5. 2016) in tudi sprememba akta o ustanovitvi Visoke šole A. (z dne 11. 5. 2016), veljavno in zakonito sprejeti, kar pa ne drži. Upravni odbor je tisti organ, ki predstavlja organ upravljanja šole. Tožnica je tožbi predložila akt o ustanovitvi tožene stranke in njen veljavni statut, iz katerih so razvidne pristojnosti organov tožene stranke, med njimi tudi pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, ki je organ upravljanja tožene stranke. Svet zavoda ni pooblaščen sprejemati kakršnekoli spremembe akta o ustanovitvi Visoke šole A., oziroma ni pooblaščen, da bi sprejemal akte o ustanovitvi, spremembe aktov o ustanovitvi ali statute „odvisnih“ zavodov, katerih ustanovitelj je tožena stranka. Šlo je za nezakonitost javnega razpisa, na katerem tožnica ni bila izbrana. Postopek razpisa je bil izpeljan v nasprotju z ustanovitvenimi akti tožene stranke in ne samo v nasprotju z akti Visoke šole A.. Svet zavoda tožene stranke kot njen organ upravljanja je mimo določil Zakona o zavodih (predvsem mimo 30. člena Zakona o zavodih), splošnih aktov tako tožene stranke kot tudi Visoke šole A. vzel pristojnost odločanja o imenovanju direktorja od tožene stranke odvisnega zavoda. Dejansko stanje v tej zadevi je bilo takšno, da je v tedenskem časopisu „B.“ Svet zavoda tožene stranke objavil razpis prostega delovnega mesta direktorja Visoke šole A.. Ne držijo navedbe sodišča, da tožnica nima dejanskega interesa (pravnega in ekonomskega) za izpodbijanje sklepa tožene stranke o imenovanju C.C. na mesto direktorja Visoke šole A.. Tožnica je dne 11. 7. 2016 prejela na svoj domači naslov po pošti obvestilo tožene stranke z dne 8. 7. 2016, podpisano s strani predsednika sveta tožene stranke (torej zopet ne s strani poslovodnega organa in zakonite zastopnice tožene stranke), to je direktorice tožene stranke ga. D.D.. Zakonodaja, kateri sledi tudi sodna praksa (odločba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 1616/2014), stoji na stališču, da je akt o ustanovitvi zavoda zgolj tisti temeljni ustanovni akt, na podlagi katerega se vpiše ustanovitev subjekta v sodni register. Tudi odločba Višjega sodišča v Ljubljani (opr. št. VSL sklep IV Cpg 401/2015) navaja, da je zgolj statut tisti akt, ki po Zakonu o zavodih določa organizacijo zavoda, organe, njihove pristojnosti in druga vprašanja, zato posledično določb zakona ni mogoče sprejemati z nekim naknadno sprejetim aktom o ustanovitvi. Glede pristojnosti sveta zavodov npr. sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, II Ips 154/2009 navaja, da vse odločitve zavoda v zvezi z ustanovitvijo in prenehanjem odvisnih zavodov ne sodijo med odločitve in naloge upravljanja ustanovitelja zavoda (torej med naloge sveta zavoda ustanovitelja). Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnice ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 397/2016 z dne 17. 11. 2016, tožnici pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, v roku 8 dni, pod izvršbo, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka, do plačila. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, pritožba tožnice pa neutemeljena. Tožnica je bila tekom celotnega postopka zastopana po kvalificiranem pooblaščencu - odvetniku, ki je pravni strokovnjak. Tako gre za popolnoma drugačno situacijo, saj je stranka imela možnost izjaviti se in ji je bilo omogočeno spoštovanje načela kontradiktornosti. Tožnica v pritožbi ponavlja povsem enake navedbe, kot jih je navajala že v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišče je obrazložilo, da je za izdajo ureditvene začasne odredbe potrebno izkazati verjetnost uspeha tožbe. Organ upravljanja tožene stranke je svet zavoda, kar izhaja iz 8. člena Statuta. Tožena stranka je dne 11. 5. 2016 na seji sveta zavoda sprejela spremembe in dopolnitve akta o ustanovitvi Visoke šole A., s katerim je spremenila postopek imenovanja direktorja Visoke šole A.. Akt o ustanovitvi Visoke šole A. z dne 25. 4. 2014 je bil spremenjen dne 11. 5. 2016 tako, da direktorja Visoke šole A. imenuje direktno ustanovitelj, torej svet zavoda, kot organ upravljanja. Sodišče je pravilno presodilo, da ni izpolnjen niti drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, saj tožnica ni izkazala grozeče nenadomestljive škode. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica vložila tožbo za sodno varstvo po 36. členu Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS - stari, št. 12/91, Ur. l. RS/I, št. 17/92, Ur. l. RS, št. 55/92 in naslednji) in predlog za izdajo začasne odredbe s priporočeno poštno pošiljko z dne 13. 7. 2016 na Delovno sodišče v .... Delovno sodišče v ... je dne 23. 8. 2016 izdalo sklep glede začasne odredbe in sicer je delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvršitve sklepa sveta zavoda tožene stranke o imenovanju C.C. kot direktorja Visoke šole A., E. z dne 6. 7. 2016, o katerem je bila tožnica obveščena z obvestilom neizbranemu kandidatu z dne 8. 7. 2016. V nadaljevanju je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izbira in imenovanje kandidatov na delovno mesto direktorja oziroma direktorice Visoke šole A., E., v okviru vodenja javnega razpisnega postopka sveta zavoda tožene stranke ali kateregakoli drugega organa ter da se do pravnomočnosti odločitve v tem sporu prepove toženi stranki, kateremukoli organu tožene stranke ali komerkoli tretjemu po navodilu, naročilu ali pooblastilu, objava razpisa in vodenje postopka za izbiro in imenovanje kandidatov ter da se za primer, če tožena stranka krši navodila oziroma prepoved oziroma dolžnost opustitve, izreče denarna kazen v znesku 20.000,00 EUR za vsako kršitev. Začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, izdane v tem sporu. Sodišče je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti stroške zavarovanja v znesku 115,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka navedenega roka dalje do plačila. Iz predloženega spisa izhaja, da je predsednica Delovnega sodišča v ... z dopisom Su ... z dne 6. 9. 2016 Vrhovnemu sodišču RS podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz razloga, ker tožnica od ... opravlja funkcijo sodnice porotnice na tem sodišču. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi opr. št. VIII R 15/2016 odločalo o predlogu predsednice Delovnega sodišča v ... za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča dne 11. 10. 2016 in odločilo, da se za odločanje v tem sporu določi Delovno sodišče v Mariboru.

8. Tožena stranka je dne 6. 9. 2016 podala ugovor zoper sklep o začasni odredbi z dne 23. 8. 2016 in hkrati podala odgovor na tožbo. Delovno sodišče v Mariboru je v zadevi opr. št. Pd 397/2016 izdalo sklep z dne 17. 11. 2016, s katerim je odločilo, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se sklep Delovnega sodišča v ..., opr. št. Pd 153/2016 z dne 23. 8. 2016 razveljavi (I. točka) ter predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrne (II. točka). Hkrati je odločilo, da se predlog tožnice za denarno kaznovanje zavrne (III. točka).

9. V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/ 1998 in nadalj. - ZIZ) v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Iz predloženega spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje (Delovno sodišče v ...) pred izdajo izpodbijanega sklepa to storilo, tako da tožeča stranka v pritožbi (Delovno sodišče v Mariboru) utemeljeno očita nespoštovanje temeljnega načela kontradiktornosti postopka, ker sodišče ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika, kar bi sicer sodišče prve stopnje moralo storiti. V konkretnem primeru sta o predlogu za izdajo začasne odredbe odločali dve sodišči prve stopnje, vendar navedeno ne more iti v škodo pritožnici.

10. V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tega ni storilo (iz spisa to ni razvidno, to pa zatrjuje tudi tožnica v pritožbi) in tožnica - upnica v pritožbi utemeljeno navaja nespoštovanje temeljnega načela kontradiktornosti, da ji sodišče ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika, kar bi sicer sodišče moralo storiti. Odločitev o ugoditvi ugovoru dolžnika, razveljavitvi sklepa o izdaji začasne odredbe ter zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče oprlo na dejstvo, da tožnica ni podala odgovora na navedbe tožene stranke v ugovoru, tako, da je sodišče štelo, da so navedbe tožene stranke v ugovoru resnične, kot to izrecno izhaja iz 9. točke obrazložitve. Pri tem sodišče ni upoštevalo, da tožnica ni bila poučena na pravne posledice opustitve odgovora na ugovor. Z opustitvijo opozorila na pravne posledice je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da kršitve postopka, glede na njeno naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo odpraviti. Zato je ugodilo pritožbi tožnice, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

12. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene kršitve tako, da bo najprej vročilo ugovor tožene stranke tožnici oziroma njenemu pooblaščencu z ustreznim pravnim poukom iz 57. in 58 člena ZIZ. Ob navedenem bo moralo upoštevati, da je tožena stranka lahko podala ugovor le zoper ugodilni del sklepa o začasni odredbi, torej bo sodišče odločalo le glede tega. Zoper zavrnilni del sklepa o začasni odredbi pa bi le tožeča stranka lahko vložila pritožbo, česar pa ni storila. V nadaljevanju bo moralo sodišče ponovno odločiti o ugovoru dolžnika.

13. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).