Jedro

V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Če gre za postopek, ki izvira iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, pa mora toženec (dolžnik v izvršilnem postopku), če je to glede na podatke v predlogu za izvršbo možno, ugovor krajevne pristojnosti podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožeča stranka (tedaj upnik) kot podlago izrecno navedla "pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 001" (na tretji strani predloga), toženec pa je že ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da ima z upnikom sklenjeni dve pogodbi o vodenju transakcijskega računa – osebni račun in poslovni račun, pri čemer je za oba računa navedel tudi številki. Tožencu je bilo torej jasno, iz katerega pravnega razmerja s tožečo stranko naj bi izhajala vtoževana terjatev in bi ugovor krajevne pristojnosti lahko podal že v ugovoru.

Razen tega je sodišče, ko je odločalo o toženčevem (tedaj dolžnik) ugovoru, že odločilo o krajevni pristojnosti sodišča. Zoper sklep se pravdni stranki nista pritožili in je odločitev sodišča, ki vsebuje tudi odločitev o krajevni pristojnosti sodišča, pravnomočna, zato veže stranki (in sodišče, razen če so podani pogoji za sprožitev spora o pristojnosti).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 149,33 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala tožena stranka (v nadaljevanju toženec) v prvi pripravljalni vlogi.

2. Toženec se pritožuje, ker meni, da je sklep materialnopravno zmoten. Tožeča stranka je šele v dopolnitvi tožbe jasno in nedvomno izpostavila, da je "izpis iz poslovnih knjig" izdala na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa in se je šele z vročitvijo dopolnitve tožbe prvič vsebinsko seznanil s temeljem zahtevka. Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki je podan šele v odgovoru na dopolnitev tožbe, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, načeloma prepozen, vendar je potrebno od primera do primera presojati, kdaj so bile stranke dejansko seznanjene z vsemi okoliščinami, ki vplivajo na pristojnost sodišča. V predlogu za izvršbo tožeča stranka ni jasno vsebinsko opredelila temelja – pravne podlage za svoj zahtevek in ga k predlogu ni priložila. V ugovoru je podal celo ugovor pasivne legitimacije, ker mu temelj sklepa o izvršbi ni bil poznan – ni mu bila poznana verodostojna listina tožeče stranke, na kateri naj bi temeljil predlog za izvršbo. Zato je treba ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podal v prvi pripravljalni vlogi (odgovoru na tožbo), šteti za pravočasnega. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je imel namreč možnost obrazloženo krajevni pristojnosti ugovarjati še v odgovoru na tožbo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Obrazloženo pritrjuje prvostopenjskemu sodišču in predlaga, naj višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Če gre za postopek, ki izvira iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, pa mora toženec (dolžnik v izvršilnem postopku), če je to glede na podatke v predlogu za izvršbo možno, ugovor krajevne pristojnosti podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.1 V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožeča stranka (tedaj upnik) kot podlago izrecno navedla "pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 001" (na tretji strani predloga), toženec pa je že ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da ima z upnikom sklenjeni dve pogodbi o vodenju transakcijskega računa – osebni račun in poslovni račun, pri čemer je za oba računa navedel tudi številki. Za osebni račun navedena številka se ujema s številko računa, ki je navedena v predlogu za izvršbo. Tožencu je bilo torej jasno iz katerega pravnega razmerja s tožečo stranko naj bi izhajala vtoževana terjatev in bi ugovor krajevne pristojnosti lahko podal že v ugovoru. Razen tega je sodišče, ko je odločalo o toženčevem (tedaj dolžnik) ugovoru, že odločilo o krajevni pristojnosti sodišča: v točki 2. izreka sklepa VL 000/2020 z dne 1. 7. 2020 je odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrajno sodišče v Ljubljani. Zoper citirani sklep se pravdni stranki nista pritožili in je odločitev sodišča, ki vsebuje tudi odločitev o krajevni pristojnosti sodišča, pravnomočna2, zato veže stranki (in sodišče, razen če so podani pogoji za sprožitev spora o pristojnosti).

6. Po obrazloženem je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna, pritožbeni razlogi pa neutemeljeni. Ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženec, ki s pritožbo ni uspel, mora tožeči stranki povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika na koncu odgovora na pritožbo in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Za sestavo odgovora na pritožbo gre tožeči stranki skladno s tar. št. 21/2 OT 200 točk, to je 120 EUR (vrednost točke je 0,6 EUR), na podlagi tretjega odstavka 11. člena OT 2,4 EUR administrativnih stroškov, od priznanih odvetniških storitev pa je obračunalo še 22 % DDV (26,93 EUR); priznani stroški so 149,33 EUR. Toženec jih je skladno s 313. členom ZPP dolžan tožeči stranki povrniti v roku 15-tih dni. Če jih ne bo, bo prišel v zamudo in bo od tedaj dalje do plačila dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

1 gl. npr. sklepe VSRS III R 10/2019, I R 121/2020, I R 170/2021 2 prim. sklep VSRS III R 2/2020