Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na naravo spora (gre za spor majhne vrednosti) se lahko omeji obseg dokazovanja.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Sodišče prve stopnje je 4.1.2008 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. I 544/2007, s katerim je bilo odločeno, da mora toženec plačati glavnico 1.292,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določenih zneskov. Stroški so bili odmerjeni na 45,90 EUR. Sodišče prve stopnje je potem ko je toženec ugovarjal, z izpodbijano sodbo omenjeni sklep o izvršbi obdržalo v veljavi. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 284,50 EUR. Navedeni zneski predstavljajo uporabnino za stanovanje na naslovu S. 10, Brežice.
Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Vztraja pri tem, da tožeča stranka ni dokazala višine zneska, ki ga zahteva. Terjatev tako ni izkazana, sploh pa ne v vtoževani višini. Sodišče je napačno odločilo, ko je štelo terjatev za dokazano samo na podlagi kartice odprtih postavk. Izvesti bi moralo dokaz z izvedencem gradbene stroke. Kleti toženec ne uporablja. To je pomembno, kajti uporabnina se plačuje za površino, ki se uporablja. Klet je bila tožencu odvzeta.
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti po 1. odstavku 443. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku. Po 1. odstavku 458. člena ZPP je sodbo v takem postopku mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Gledano s tega stališča so torej neupoštevne vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče tako sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik uporablja stanovanje, sodišče prve stopnje pa je pri presoji višine uporabnine (198. člen Obligacijskega zakonika) tudi pravilno uporabilo 2. odstavek 450. člena ZPP ter obseg dokazovanja omejilo oziroma ga je izvedlo po prosti presoji zaradi pospešitve postopka, to pa velja tudi glede vprašanja, ali tožnik uporablja kletni prostor ali ne. Kolikor gre za višino uporabnine, toženec niti ne trdi, da bi bila nesorazmerno visoka, vztraja le, da ni podlage za obveznost. Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov glede odločitve sodišča prve stopnje o višini uporabnine. Kolikor gre za vprašanje kleti, so pritožbene trditve nedoločne. Ni jasno, kdo naj bi mu klet odvzel in kdo jo sedaj uporablja. Toženec ni izrecno navedel, da bi klet izročil tožeči stranki. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožbeno sodišče pa se z vsemi razlogi strinja.
Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena ZPP.