Jedro

Vpis v zemljiško knjigo pri dokazovanju lastninske pravice na nepremičnini ni merodajen v absolutnem smislu tako, da bi bila izključena možnost dokazovanja nasprotnega.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 13.9.2001, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Mozirje z dne 10.10.2000. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek V. skupnosti Z. za vrnitev nepremičnin, vpisanih v vložno številko 105 in 110 k.o...

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za njeno odločitev ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka podala zahtevek za denacionalizacijo po svojem pooblaščencu dne 6.12.1993, ta zahtevek pa je med upravnim postopkom dopolnjevala, vendar pa odločbe o podržavljenju, ki je bila po 3. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pogoj za denacionalizacijo in iz katere bi bilo razvidno, da je bilo premoženje tožeči stranki nezakonito odvzeto, ni predložila. Na podlagi Uredbe Vlade FLRJ o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah je bilo sporno premoženje, vpisano pri vl. št. 105 k.o..., vknjiženo v zemljiško knjigo kot splošno ljudsko premoženje. Tudi, če bi bila vknjižba spornega premoženja nepravilna, se v postopku denacionalizacije upravni organ ne more spuščati v utemeljenost in zakonitost predpisa, na podlagi katerega je premoženje prešlo v družbeno lastnino. Sama Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah ne more predstavljati drugega predpisa, izdanega po 15.5.1945, kot to zatrjuje tožeča stranka, glede na to, da ta uredba predstavlja le tehnični predpis, na podlagi katerega se je izvršila vknjižba. Glede na to, da je bil denacionalizacijski zahtevek vložen še leta 1993, niso izpolnjeni pogoji po ZDen glede pravnega temelja podržavljenja, kot tudi ne pogoji določeni v 3. členu in v 1. odstavku 5. a člena ZDen, zaradi česar je bila odločitev prvo in drugostopenjskega upravnega organa sicer pravilna, ne glede na to, da se nista spuščala v ugotavljanje procesne predpostavke, ali je zahtevek za denacionalizacijo sploh vložila upravičena oseba.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da jim v postopku ni bilo priznano, da je bilo premoženje agrarni skupnosti odvzeto po 1. členu Zakona o agrarnih skupnostih z odločbo Izvršnega odbora OLO Šoštanj z dne 30.9.1949. Uredbo o vknjižbi lastninske pravice je sodišče izvajalo po uradni dolžnosti in ni preverjalo dejanskega stanja, zaradi česar je prišlo do pomote in je V. občino Z. štelo za državni organ. Občina Z. kot upravni organ države je zajemala trg Z. in okoli 20 vasi, večina od teh vasi je imela svoje agrarne skupnosti, tako kot trg svojo V. skupnost. V. skupnost je štela 36 upravičencev in vsakemu je pripadal delež 1/36 na skupnem premoženju. Vpisani kot solastniki niso bili, zato po mnenju tožeče stranke sodijo med upravičence po 2. alinei 2. odstavka 1. člena ZPVAS. Res je, da so vložili zahtevek za denacionalizacijo že 6.12.1993, ko agrarna skupnost še ni bila ustanovljena, vendar so zahtevek dopolnili, predložili vse potrebne listine, ponovno vzpostavili agrarno skupnost, kot to terja ZPVAS in po tem zakonu vodili nadaljnji postopek ter uveljavljali vrnitev svojih pravic. Predlagajo razveljavitev izpodbijane sodbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

ZPVAS, ki je začel veljati 19.2.1994, v 13. členu določa, da se postopki, uvedeni na podlagi Zakona o denacionalizaciji o zahtevah za vračanje premoženjskih pravic iz 3. odstavka 1. člena tega zakona, nadaljujejo po določbah tega zakona, če o zahtevku še ni bilo odločeno na prvi stopnji.

V obravnavani zadevi je bila izdana odločba upravnega organa prve stopnje dne 10.10.2000, torej v času, ko je že veljal ZPVAS. Kot izhaja iz poročila o dejanskem in pravnem stanju Upravne enote Maribor z dne 19.7.2000, ki je med predloženimi spisi, je bila V. skupnost Z. ponovno vzpostavljena dne 19.9.1995 in so člani te agrarne skupnosti po skupnem pooblaščencu J.J. uveljavljali svoj zahtevek na podlagi ZPVAS ter se je postopek, uveden na podlagi ZDen, nadaljeval v skladu s 13. členom ZPVAS. Kot izhaja iz predloženih spisov, so člani novo ustanovljene V. skupnosti Z. v upravnem postopku dostavili odločbo Izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj z dne 30.9.1949, ki je po svoji vsebini odločba o podržavljenju premoženja agrarne skupnosti, do katere je prišlo na podlagi 1. člena Zakona o agrarni skupnosti, ko je sporno premoženje prešlo v splošno ljudsko premoženje prav na podlagi te odločbe. Na to odločbo, ki je med predloženimi spisi, se sklicujeta oba upravna organa v svojih odločbah. Zato je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da tožeča stranka v obravnavani zadevi ni predložila odločbe o podržavljenju. S tem pa je bila storjena bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 3. odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj takšne obrazložitve sodbe v pritožbenem postopku ni mogoče preizkusiti. Pri tem pa vrhovno sodišče še pripominja, da vpis v zemljiško knjigo pri dokazovanju lastninske pravice na nepremičnini ni merodajen v absolutnem smislu tako, da bi bila izključena možnost dokazovanja nasprotnega.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 77. člena ZUS-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Ker pa je bila pritožba vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je vrhovno sodišče obravnavalo pritožbo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po tem zakonu.