Jedro

Zgolj z pavšalnim utemeljevanjem hipotetičnega nastanka škode zaradi ne-izvrševanja glasovalnih pravic pri morebitnem sprejemanju skupščinskih sklepov v ciljni družbi pa tožnica ni izkazala, da bi pri tako zatrjevani škodi šlo za težko popravljivo škodo iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Pri tem namreč ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre le za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.

Izrek

Zahteva se zavrne.

Tožnica sama krije svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je z uvodoma navedeno odločbo (priloga A2) z dnem dokončnosti te odločbe zaradi ugotovljenega usklajenega delovanja družb in skupnega preseganja prevzemnega praga (I. točka izreka) (tudi) tožnici prepovedala uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi K. d. d. (v nadaljevanju ciljni družbi), in sicer iz 433.970 delnic z oznako KRKG oziroma 1,22-odstotnega deleža njenih delnic z glasovalno pravico, dokler skupaj s S. d. d., K. d. d., Z. d. d., K. d. o. o. in A. d. d., ali ena od njih v imenu in za račun vseh ali pa več od njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe ali dokler ne odtujijo delnic KRKG, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več od njih (II. točka izreka), medtem ko je ciljni družbi pod enakimi pogoji prepovedala uresničitev glasovalnih pravic navedenih družb (III. točka izreka).

2. Tožnica je zoper navedeno odločbo začela postopek sodnega varstva po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI), in sicer s tožbo pri Vrhovnem sodišču. Istočasno je zahtevala odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oziroma izdajo (ureditvene) začasne odredbe.

3. Toženka je na tožbo odgovorila. Podala je svoja pravna naziranja ter predlagala zavrnitev tožbe in zahteve.

Zahteva ni utemeljena

4. Za postopek sodnega varstva se smiselno uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če v ZTFI ni določeno drugače (drugi odstavek 506. člena ZTFI). Tako se je v zvezi z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe uporabil drugi odstavek 32. člena ZUS-1, v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa tretji odstavek 32. člena ZUS-1. 5. Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko tožnik zahteva odložitev izvršitve izpodbijanega akta do pravnomočnosti odločbe, če bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju sodišče upošteva v skladu z načelom sorazmernosti tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz drugega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

6. Začasna odredba (tako odložitvena kot ureditvena) je izjemen ukrep. Zato je na tožniku kot predlagatelju breme, da navede okoliščine, ki kažejo na to, da je predlagana izdaja začasne odredbe utemeljena. Posledično mora tožnik, v skladu z ustaljeno sodno prakso, že v sami zahtevi za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, in za to predložiti tudi ustrezne dokaze ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da takšna škoda zanj predstavlja težko popravljivo škodo.(1) Zgolj z pavšalnim utemeljevanjem hipotetičnega nastanka škode zaradi ne-izvrševanja glasovalnih pravic(2) pri morebitnem sprejemanju skupščinskih sklepov v ciljni družbi pa tožnica ni izkazala, da bi pri tako zatrjevani škodi šlo za težko popravljivo škodo iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Pri tem namreč ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre le za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.(3) Sklicevanje tožnice na morebiten nastanek škode ostalim prizadetim osebam iz izpodbijane odločbe (zaradi njihovega ne-izvrševanja glasovalnih pravic) pa je neupoštevno, saj-le te niso stranke v tem postopku.

7. Ker tožnica nastanka težko popravljive škode ni uspela konkretizirano izkazati, posledično ne more biti upoštevno njeno sklicevanje na nesorazmernost posega (z odvzemom glasovalnih pravic) glede na sicer varovane pravice manjšinskih delničarjev (s prevzemnim pragom).(4) V zvezi z očitkom nesorazmernosti pa velja še opozoriti, da je Vrhovno sodišče že zavzelo načelno stališče o sorazmernosti zakonsko predvidenega ukrepa „mirovanja glasovalnih pravic nezakonitemu prevzemniku“, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih [tudi v primeru doseženega prevzemnega praga] zasleduje Zakon o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1).(5)

8. Neutemeljeno je tudi tožničino sklicevanje na „kršitev načela sorazmernosti“ v zvezi z izrečenim ukrepom, ki naj bi izhajala iz pravne ureditve EU, natančneje iz določbe 17. člena Trinajste direktive o prevzemnih ponudbah.(6) V tem členu je namreč jasno določeno, da morajo biti nacionalno predpisane sankcije tako sorazmerne kot tudi učinkovite ter odvračilne.(7) Zato izpodbijani ureditvi po 63. in 64. členu ZPre-1 ni moč očitati neskladja s pravom EU.

9. Pri utemeljevanju izdaje (ureditvene) začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 tožnica ni navedla nobenega dodatnega razloga ali morebitne druge dejanske okoliščine, relevantne za presojo zahteve na tej pravni podlagi. Glede na vse poprej navedeno zato tožnica ni izkazala potrebe po začasni ureditvi spornega pravnega razmerja. Z začasno odredbo bi bilo sicer možno začasno (do pravnomočnosti odločbe o tožbi) urediti stanje glede na sporno pravno razmerje (če bi tožnica izkazala ,

vsaj do stopnje verjetnosti, da bi bilo zaradi varstva oziroma izboljšanja njenega pravnega položaja potrebno, da Vrhovno sodišče v njenem primeru do pravnomočnosti odločbe o tožbi uredi sporno stanje), vendar pa zahtevana začasna odredba zasleduje ravno to, kar je bilo tožnici z izpodbijano odločbo prepovedano (uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi). Začasna ureditev se sicer lahko pokriva z odločitvijo o glavni stvari, vendar pa bi morebiti izdana ureditvena začasna odredba v obravnavani zadevi izničila korporacijskopravno sankcijo iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, kar pomeni, da bi nesorazmerno prizadela javno korist (onemogočiti delničarju (prevzemniku), ki deluje samostojno ali usklajeno z drugimi delničarji (soprevzemniki), da bi uresničeval kontrolo, ki jo je pridobil v ciljni družbi v nasprotju z normativnimi omejitvami in zakonsko določenim postopkom), zaradi varovanja katere je Agencija (zoper osebe, ki so po njenih ugotovitvah delovale usklajeno, ko so prekoračile prevzemni prag in povečale glasovalne pravice) izdala prepovedno odločbo.(8) Odločitev o zahtevi

10. Zato je Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov (četrti odstavek 32. člena ZUS-1 v povezavi s 508. členom ZTFI) zahtevo tožnice po izdaji odložitvene oziroma ureditvene začasne odredbe kot neutemeljeno zavrnilo s tem sklepom (peti odstavek 32. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških

11. Ker tožnica v postopku, v katerem se je odločalo o izdaji začasne odredbe, ni uspela, sama krije s tem povezane priglašene stroške (4. odstavek 25. člena ZUS-1).

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča RS G 37/2011 z dne 28. 7. 2011. Op. št. (2): Tožnica je imetnica 1,22-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico ciljne družbe.

Op. št. (3): Sklepa Vrhovnega sodišča RS G 6/2011 in G 8/2011, oba z dne 28. 3. 2011. Op. št. (4): Sklep Vrhovnega sodišča RS G 6/2011 z dne 28. 3. 2011. Op. št. (5): Sklep Vrhovnega sodišča RS G 7/2008 z dne 5. 8. 2008 in sklep Vrhovnega sodišča RS G 8/2011 z dne 28. 3. 2011. Op. št. (6): Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. 4. 2004 o ponudbah za prevzem, Ur. l. EU L 142, 30. 4. 2004, str. 12-23. Op. št. (7): Zakonodajalec je ocenil, da sankcija po ZPre, po kateri je prevzemnik, ki ni izpolnil obveznosti dati ponudbe za odkup, izgubil glasovalne pravice v delu, ki je presegal prevzemni prag, ni bila zadostna. Zato je z ZPre-1 uzakonil sankcijo, po kateri prevzemnik (do izpolnitve obveznosti dati prevzemno ponudbo ali do odsvojitve delnic ciljne družbe tako, da prevzemnega praga [25-odstotkov] ne dosega več) izgubi vse glasovalne pravice. Ocenil je, da je sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vseh delnic nedvomno bistveno učinkovitejša od delne izgube teh pravic, ker »nezakonitemu« prevzemniku nedvomno onemogoči uresničitev interesa v zvezi s prevzemom, saj ciljne družbe ne more upravljati. - Glej obrazložitev k 63. členu predloga ZPre-1 (prva obravnava), Poročevalec DZ RS z dne 20. 4. 2006, EVA 2006-2111-0041. Op. št. (8): Sklep Vrhovnega sodišča RS G 8/2011 z dne 28. 3. 2011.