Jedro

V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodba na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) in zato se takšna sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) 1.402,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 12. 2018 dalje do plačila (točka I. izreka) ter odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku v roku 15 dni od vročitve sodbe 311,32 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila (v izreku pod točko II.).

2. Zoper navedeno odločitev se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Pojasnjuje, da je že poplačal glavnico s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in stroški ter se zavzema, da upnik potrdi, da obveznost iz odločbe ne obstaja več.

3. Tožnik odgovora na pritožbo ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za postopek v sporu majhne vrednosti, ker vrednost spornega predmeta (1.402,82 EUR) ne presega 2.000,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave na podlagi 453.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 316. člena istega zakona, ker toženec na tožbo ni odgovoril v roku 8 dni, kljub temu, da mu je bila tožba v odgovor pravilno vročena in jo je dobil skupaj s pozivom, v katerem je bil opozorjen na posledice nevložitve odgovora na tožbo.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. V obravnavanem primeru gre za postopek v sporu majhne vrednosti, ker vrednost spornega predmeta (1.402,82 EUR) ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopku v sporu majhne vrednosti se uporablja 30. poglavje ZPP (določbe 442. do 458. člena ZPP). V 453.a členu ZPP je izrecno določeno, da v primeru, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, da se šteje, da je tožbeni zahtevek pripoznala. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zato izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP ter je bila tožena stranka ob vročitvi tožbe na posledice opozorjena. Ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

8. V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodba na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) in zato se takšna sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

9. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da v postopku sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 339. člena ZPP), kar bi lahko bil edini dopusten pritožbeni razlog zoper sodbo na podlagi pripoznave (tretji odstavek 338. člena ZPP), izdano v postopku v sporu majhne vrednosti.

10. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in jo je v posledici tega kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Sodišče druge stopnje glede potrdila o plačilu vtoževane terjatve, ki ga je v spis kot dokaz vložil toženec dodaja le, da je iz potrdila razvidno, da je bilo plačilo izvedeno 4. 6. 2019, torej po izdaji sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana 13. 5. 2019. Ker sodišče odloča na podlagi stanja ob zaključku obravnave, v danem primeru na podlagi stanja ob izdaji sodbe, dejstvo plačila v ničemer ne more vplivati na odločitev sodišča. Le tega ne more niti upoštevati višje sodišče ob odločanju o pritožbi, ker gre za dejstvo, ki ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti, nanj pa se je mogoče sklicevati le z ugovorom v izvršilnem postopku (v primeru, da bi tožnik kot upnik sprožil izvršilni postopek).

12. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, saj toženka, ki je sicer s svojo pritožbo v celoti propadla, stroškov ni priglasila.