Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da po 187. členu OZ za tretjo osebo ne šteje nekdo, ki (v delovnem razmerju ali po pogodbi) sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika. Vendar iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da v tem primeru tožnik ni delal za izvajalko pri obnovi papirnega stroja. Kot zaposleni prve toženke je v času poškodbe sicer označeval opremo, ki je bila predmet obnove, vendar je bilo to del njegovih rednih delovnih nalog, ki z obnovo niso bile povezane. Ker tožnik ni bil udeležen pri izvedbenih delih, revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo pritožbenega sodišča, da po 187. členu OZ velja za tretjo osebo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Druga toženka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je drugo toženko (izvajalko del) obsodilo na plačilo 20.000 EUR odškodnine za škodo, ki jo je utrpel tožnik (delavec prve toženke, naročiteljice del). Obrazložilo je, da druga toženka odgovarja za škodo, ki so jo pri svojem delu povzročili njeni delavci. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Poleg tega je zavrnilo zahtevek zoper prvo toženko, da je solidarno odgovorna za plačilo odškodnine.

2. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbama tožnika in druge toženke ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je solidarno odgovornost za plačilo odškodnine razširilo tudi na prvo toženko. Obrazložilo je, da prva toženka kot naročiteljica del na nepremičnini na podlagi 187. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) solidarno z izvajalko odgovarja za škodo, ki je bila v zvezi z izvajanjem del povzročena tožniku kot tretji osebi. Pritožbi tožnika in druge toženke v delu, ki se nanašata na višino prisojene odškodnine, je zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Prva toženka zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo 187. člen OZ, ker tožnik kot delavec prve toženke ni bil tretja oseba, temveč je sodeloval pri izvajanju del na skupnem delovišču. Poleg tega postavlja vprašanje, ali je poškodba sploh nastala pri izvajanju del na nepremičnini, saj papirni stroj ni nepremičnina.

4. Druga toženka v odgovoru predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Po 187. členu OZ naročitelj solidarno z izvajalcem odgovarja tretjemu za škodo, ki mu nastane v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti izvajalca. Odgovornost druge toženke v reviziji ni sporna, odločitev pritožbenega sodišča o solidarni odgovornosti prve toženke na podlagi 187. člena OZ pa je materialnopravno pravilna.

8. Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da po 187. členu OZ za tretjo osebo ne šteje nekdo, ki (v delovnem razmerju ali po pogodbi) sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika.(1) Vendar iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč (na katere je revizijsko sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, vezano) izhaja, da v tem primeru tožnik ni delal za izvajalko pri obnovi papirnega stroja. Kot zaposleni prve toženke je v času poškodbe sicer označeval opremo, ki je bila predmet obnove, vendar je bilo to del njegovih rednih delovnih nalog, ki z obnovo niso bile povezane. Ker tožnik ni bil udeležen pri izvedbenih delih, revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo pritožbenega sodišča, da po 187. členu OZ velja za tretjo osebo.

9. Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče se nista ukvarjali z vprašanjem, ali je škoda pri padcu v 79 cm globok nezavarovan jašek nastala pri obnovitvenih delih na nepremičnini. Vendar tako iz tožbenih navedb kot tudi iz ostalih navedb med postopkom na prvi stopnji izhaja, da je škoda nastala v okolju, ki je bil glede bistvenih lastnosti enak gradbišču za obnovo nepremičnine. Ker prva toženka niti med postopkom na prvi stopnji niti v odgovoru na pritožbo ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati na nasprotno, revizijsko sodišče ugotavlja, da je tudi ta trditev o zmotni uporabi materialnega prava neutemeljena.

10. Ker revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

11. Revizijsko sodišče je odločilo tudi o stroških postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Prva toženka, ki v revizijskem postopku ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka (ta odločitev je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi revizije). Enako velja za drugo toženko, ki z navedbami v odgovoru ni prispevala k revizijski odločitvi in zato njenih stroškov ni mogoče šteti za potrebne. V odgovoru namreč zgolj povzema obrazložitev pritožbenega sodišča in dodaja le, da naj bi bila revizija zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta nedovoljena.

Op. št. (1): Tako npr. v odločbah II Ips 72/2007 z dne 8. 7. 2009 in II Ips 41/1996 z dne 8. 5. 1996.