Jedro

V obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožba zoper ta del odločbe ni bila izčrpana, ne gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, temveč za procesno vprašanje dopustnosti tožbe zoper del upravnega akta, ki se s pritožbo ni izpodbijal in je zato v tem delu postal dokončen in pravnomočen, s čimer je izključena njegova nadaljnja vsebinska obravnava v upravnem sporu, zato stališče Vrhovnega sodišča o dopustnem uveljavljanju pravilne uporabe materialnega prava v upravnem sporu, tudi če ti ugovori predhodno niso bili uveljavljani v upravnem postopku, na drugačno odločitev ne more vplivati.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se I. točka izpodbijane sodbe in sklepa potrdi.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I. točka izreka sodbe in sklepa) zavrglo tožbo zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, Geodetske pisarne Slovenska Bistrica, št. 02112-496/2016-2 z dne 12. 12. 2016, v delu, v katerem se izpodbija 4. točka izreka odločbe v delu, ki se glasi, da se ukinejo parcele 67, 68, 65 in 85 ter nastanejo nove parcele 13, 14, 16 in 19, vse k. o. ....(1) S sodbo (II. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožbi delno ugodilo in odpravilo 8. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe in sicer glede ureditve meje parcele 15 s sosednjimi parcelami.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker pritožba zoper ta del odločbe ni bila izčrpana.

3.Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnika) zoper navedeni sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Pritožnika menita, da iz pritožbe, ki sta jo vložila zoper prvostopenjsko upravno odločbo, smiselno izhaja, da odločbi nasprotujeta v vseh delih, s katerimi je poseženo v njuno nepremičnino parc. št. 68, zato je stališče sodišča prve stopnje, da pritožba ni bila izrčpana, napačno. Navajata, da sta se v obrazložitvi pritožbe osredotočila na prvo in osmo alinejo 2. točke izreka, ki se nanaša na urejanje meje, pozabila pa sta omeniti parcelacijo parcel 67, 68, 65 in 85, o kateri je bilo odločeno v 4. točki izreka. Na svojo napako sta postala pozorna šele po prejemu in analizi odločbe drugostopenjskega organa, ki je kljub temu da ukinitvi parcele 15 in nastanku novih parcel 11, 15, 17 in 18 v pritožbi nista nasprotovala, odločitev v tem delu odpravil in vrnil zadevo v nov postopek, to pa bi moral storiti tudi glede ukinitve parcel 67, 68, 65, 65 in nastanka novih parcel 13, 14, 16, 19, katerih meje po spremembi potekajo v notranjosti njune parcele. Pritožnika menita tudi, da je njuno nasprotovanje parcelaciji v opisanem (širšem) obsegu materialnopravni ugovor, glede katerega skladno z novejšo sodno prakso ne moreta biti prekludirana. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj pritožbi ugodi, I. točko izpodbijane sodbe in sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču, da opravi nov postopek. Zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka in stranke z interesom na pritožbo niso odgovorile.

K I. točki izreka

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V pritožbenem postopku je sporno, ali je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo tožbo zoper izpodbijano odločbo o evidentiranju parcelacije v delu, ki se nanaša na 4. točko izreka odločbe upravnega organa prve stopnje glede ukinitev parcel 67, 68, 65 in 85 ter nastanek novih parcel 13, 14, 16 in 19.

7.Po določbi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

8.Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da navedeni del odločbe predhodno ni bil predmet presoje pritožbenega organa. Iz vsebine pritožbe, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v 3. in 4. točki obrazložitve sodbe in sklepa, izhaja, da je prvi pritožnik z izrecnimi navedbami v uvodu pritožbe in opisom problematike spora v njenem nadaljevanju zamejil obseg pritožbene presoje na pravilnost in zakonitost odločitve o ureditvi meje parcele 15 z drugimi parcelami iz 1. in 8. alineje na prvi strani izpodbijane odločbe. Temu nenazadnje pritrjujeta tudi pritožnika, ko sama navajata, da sta zaradi kompleksnosti in obsega zadeve v pritožbi pozabila omeniti parcelacijo in zamenjavo v delu, ki se nanaša na ukinitev parcel 67, 68, 65, 85 in nastanek novih parcel 13, 14, 16 in 19. Ker sta torej izpodbijala odločbo le v delu, ki se nanaša na parcelo 15, drugostopenjski upravni organ o ukinitvi in nastanku drugih parcel ni odločal, glede ukinitve parcele 15 in nastanka drugih parcel iz te, pa je pritožbi ugodil. Upravno sodišče je tožbi ugodilo še v delu, ki se nanaša na ureditev meje parcele 15 z drugimi parcelami.

9.Pritožbe zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa ne moreta utemeljiti z očitkom, da sta tako toženka kot sodišče spregledala njune ugovore (do kam naj bi segala njuna parcela št. 68), iz katerih naj bi izhajalo, da je treba odpraviti tudi del odločbe, ki se nanaša na ukinitev in nastanek drugih parcel. Da bi iz teh ugovorov jasno izhajalo, da izpodbijata še kakšen drug del odločbe razen tistega, ki sta ga izrecno navedla, pritožnika ne trdita. Sklicujeta se sicer na četrti, peti in sedmi odstavek na četrti strani pritožbe, a ne pojasnita, kako naj bi bilo iz teh navedb razvidno, da izpodbijata odločbo tudi glede ukinitve in nastanka kakšnih drugih parcel in katerih.

10.Na drugačno stališče ne more vplivati pritožbeno sklicevanje na stališče Vrhovnega sodišča(2) o dopustnem uveljavljanju pravilne uporabe materialnega prava v upravnem sporu, tudi če ti ugovori predhodno niso bili uveljavljani v upravnem postopku, saj v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, temveč za procesno vprašanje dopustnosti tožbe zoper del upravnega akta, ki se s pritožbo ni izpodbijal in je zato v tem delu postal dokončen in pravnomočen, s čimer je izključena njegova nadaljnja vsebinska obravnava v upravnem sporu.

11.Glede na obrazloženo razlogi, ki jih uveljavljata pritožnika niso podani, prav tako ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka

12.Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

Op. št. (1)Ker se vse nepremičnine, ki so omenjene v tem sklepu, nahajajo v isti katastrski občini, je njena navedba v nadaljevanju izpuščena.

Op. št. (2)Pritožnika se sklicujeta na sklep X Ips 17/2022 z dne 7. 6. 2023.