Jedro

ZP-1 izključuje pravico do pritožbe glede stroškov postopka v odločbah sodišča prve stopnje, storilcu prekrška pa daje pravico do pravnega sredstva - zahtevo za sodno varstvo, če je odločbo o stroških izdal prekrškovni organ.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter se zadeva vrne Okrajnemu sodišču na Jesenicah v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica je storilcu R. S. dne 8. 2. 2011 izdal plačilni nalog zaradi prekrška po petem odstavku 52. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu izrekel globo v višini 40,00 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je storilec prekrška vložil ugovor. Prekrškovni organ je z odločbo o prekršku z dne 16. 2. 2011 izpodbijani plačilni nalog odpravil ter storilcu prekrška izrekel globo v višini 40,00 EUR. Odločil je tudi, da mora storilec prekrška plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti odločbe z nalogom za plačilo sodne takse. Zoper navedeno odločbo o prekršku storilec ni vložil zahteve za sodno varstvo, zato je dne 1. 3. 2011 postala pravnomočna. Dne 7. 3. 2012 je prekrškovni organ storilcu prekrška izdal plačilni nalog, v katerem mu je odmeril sodno takso v znesku 40,00 EUR, zoper katerega je storilec prekrška vložil ugovor. Prekrškovni organ je dne 18. 3. 2011 izdal sklep, s katerim je ugovor storilca prekrška zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zavrgel ter odločil, da mora storilec plačati sodno takso, ki mu je bila odmerjena s plačilnim nalogom. Zoper navedeni sklep je storilec prekrška vložil pravno sredstvo, naslovljeno z „ugovor na sklep za plačilo sodne takse“, ki ga je prekrškovni organ štel za zahtevo za sodno varstvo in ga odstopil v odločanje Okrajnemu sodišču na Jesenicah. Okrajno sodišče na Jesenicah je z izpodbijanim pravnomočnim sklepom storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot nedovoljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec. V zahtevi navaja, da je sodišče pri odločanju uporabilo napačno zakonsko določbo 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter storilcu odvzelo pravico do sodnega varstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Okrajno sodišče na Jesenicah je v razlogih sklepa, s katerim je zavrglo storilčevo zahtevo za sodno varstvo, navedlo, da niti Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) niti ZP-1 ne določata zahteve za sodno varstvo zoper sklep, s katerim pristojni organ zavrže ugovor zavezanca za plačilo sodne takse, vložen zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Poudarilo je še, da je v določbi 66. člena ZP-1 pritožba glede stroškov postopka celo izrecno izključena.

5. ZP-1 v določbi prvega odstavka 46. člena določa, da prekrškovni organ o storitvi prekrška, sankciji in drugih vprašanjih postopka o prekršku odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ZP-1. V peti alineji 62. člena ZP-1 pa je določeno, da je z zahtevo za sodno varstvo mogoče izpodbijati odločbo prekrškovnega organa med drugim tudi zaradi stroškov postopka.

6. Glede na navedeno pravno podlago ter upoštevaje, da sodna taksa spada med stroške postopka o prekršku, je potrebno pritrditi trditvi zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče pri odločanju v izpodbijanem pravnomočnem sklepu uporabilo napačno zakonsko določbo 66. člena ZP-1, ki izključuje pravico do pritožbe glede stroškov postopka v odločbah sodišča prve stopnje ter tako storilcu prekrška neutemeljeno odreklo pravico do pravnega sredstva. V obravnavanem primeru je namreč z zahtevo za sodno varstvo izpodbijani sklep izdal prekrškovni organ (ne sodišče), zoper takšno odločbo pa je skladno s peto alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo.

C.

7. Vrhovno sodišče je zaradi kršitve določb postopka o prekršku iz pete alineje 62. člena v zvezi s prvim odstavkom 46. člena ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca ugodilo, izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje.