26. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Majde Lušina iz Rakovnika na seji dne 26. maja 2005

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 143. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. in 7. člena Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora (Uradni list RS, št. 48/03) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica kot zavezanka za plačilo komunalnega prispevka izpodbija 143. člen Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) ter 6. in 7. člen Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora (v nadaljevanju Program). Pobudnica navaja, da ji je bil kot lastnici stanovanjske hiše na parc. št. 940/1 k.o. Preska na podlagi izpodbijanih aktov odmerjen komunalni prispevek z odločbo Občine Medvode št. 420-138/03 z dne 2. 12. 2003. Zoper to odločbo se je pritožila. Zatrjuje, da Zakon določa, da se komunalni prispevek odmerja glede na stopnjo opremljenosti zemljišč in glede na priključno moč in zmogljivost komunalne infrastrukture v poselitvenih območjih. Program pa naj bi določal komunalni prispevek od vrednosti investicije zgrajene kanalizacije. Navodilo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99 – v nadaljevanju Navodilo o vsebini programa) in Navodilo za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99 – Navodilo o izračunu) naj bi sicer res določala vrednost investicije kot eno od podlag za izračun komunalnega prispevka, vendar naj se ta podzakonska akta ne bi več uporabljala, ker naj bi bila v neskladju s 143. členom ZUreP-1. Zakon naj ne bi natančno določal meril, na podlagi katerih lahko lokalne skupnosti odmerjajo komunalni prispevek, zato naj bi bil v neskladju s 147. členom Ustave. Kriterija, določena v ZUreP-1, ne dajeta zadostnih izhodišč glede višine tega prispevka, zato naj bi se komunalni prispevek v različnih lokalnih skupnostih odmerjal različno. Pobudnica navaja, da ji je bil odmerjen komunalni prispevek v višini 814.093 SIT, v Škofji Loki pa naj bi bila višina komunalnega prispevka 200.000 SIT za enako komunalno opremo, ker naj bi bil kot kriterij uporabljena količina porabljene vode.

2.Vlada odgovarja, da je komunalni prispevek po finančni zakonodaji obvezna dajatev lokalni skupnosti, ki mora biti odmerjena tako, da čimbolj odraža protistoritev. Zakon naj bi v 143. členu določal kriterije za določitev komunalnega prispevka. Ta naj bi se določil glede na stopnjo opremljenosti zemljišč s komunalno infrastrukturo in glede na priključno moč in zmogljivost komunalne infrastrukture. Vlada navaja, da je na podlagi tretjega odstavka 140. člena ZUreP-1 izdala Uredbo o vsebini programa opremljanja (Uradni list RS, št. 117/04), Minister za okolje in prostor pa na podlagi drugega odstavka 146. člena ZUreP-1 Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04), ki se pričneta uporabljati dne 20. 7. 2005. Do uveljavitve obeh predpisov naj bi se uporabljali Navodilo o vsebini programa in Navodilo o izračunu, ki naj bi veljala na podlagi 190. člena prehodnih določb ZUreP-1. Podzakonski akti naj ne bi uvajali dodatnih meril, temveč naj bi le podrobneje razdelali zakonske kriterije. V obravnavanem primeru naj bi šlo za tehnično materijo, ki naj ne bi sodila v Zakon, zato Vlada meni, da so za to dajatev izpolnjeni pogoji, ki jih za predpisovanje dajatev lokalnih skupnosti določa 147. člen Ustave.

3.Občina odgovarja, da je v 4. členu Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89 in nasl.) opredelila gradnjo kanalizacijskega omrežja za sanitarno in meteorno kanalizacijo na vseh območjih urejanja v občini. Program naj bi bil sprejet na podlagi Navodila o vsebini programa, ki naj bi se na podlagi 179. člena ZUreP-1 uporabljalo do sprejetja podzakonskega akta iz drugega odstavka 146. člena. Podlaga za sprejem Programa naj bi bila projektna dokumentacija, ki vsebuje tudi finančno konstrukcijo. Občina navaja, da 6. člen Programa določa, da znaša prispevek občanov 15 odstotkov celotne investicije. Komunalni prispevek za m2 neto etažne površine pa naj bi znašal 2.980 SIT.

B. – I.

4.Pobudnica je zavezanka za plačilo komunalnega prispevka na podlagi izpodbijane določbe zakona, zato izkazuje pravni interes za oceno Zakona.

5.Izpodbijana določba ZUreP-1 ureja plačilo dela stroškov opremljanja zemljišč z lokalno infrastrukturo, ki ga je zavezanec dolžan plačati občini. Na podlagi drugega odstavka 143. člena ZUreP-1 se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na stopnjo opremljenosti zemljišč s komunalno infrastrukturo in drugo infrastrukturo ter glede na priključno moč in zmogljivost komunalne infrastrukture v poselitvenih območjih. Zakon torej določa dva osnovna kriterija za določitev komunalnega prispevka. Hkrati pa Zakon v tretjem odstavku 140. člena daje pooblastilo Vladi, da podrobneje določi vsebino programa opremljanja, ter v drugem odstavku 146. člena ministru za okolje, da določi merila za oblikovanje cene komunalno opremljenega zemljišča ter za odmero komunalnega prispevka. Oba podzakonska akta sta bila že sprejeta in začneta veljati dne 20. 7. 2005. Do uveljavitve teh podzakonskih aktov pa se na podlagi drugega odstavka 179. člena ZUreP-1 uporabljata Navodilo o izračunu in Navodilo o vsebini programa, ki sta bila sprejeta po Zakonu o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – ZSZ97), kolikor nista v neskladju z Zakonom (190. člen ZUreP-1). Glede na zakonske določbe o komunalnem prispevku v povezavi s podzakonskimi predpisi Ustavno sodišče ugotavlja, da so predpisani kriteriji za določitev komunalnega prispevka, ki so podrobno razdelani v podzakonskih predpisih, zadostno izhodišče za določitev komunalnega prispevka. Ker so glede na navedeno trditve pobudnice o neskladnosti 143. člena ZUreP-1 s 147. členom Ustave neutemeljene, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno. (1. točka izreka). Pri tem Ustavno sodišče pripominja, da je morebitna nezakonita uporaba kriterijev pri odmeri komunalnega prispevka lahko predmet pravnih sredstev v postopku odmere, ne pa predmet presoje predpisov v postopku pred Ustavnim sodiščem.

B. – II.

6.Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno presojati ustavnost oziroma zakonitost predpisov in splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Izpodbijani določbi Programa sta po svoji pravni naravi posamičen akt (urejata konkretno dejansko stanje) in ne predpis. Zato je bilo treba pobudo zaradi nepristojnosti zavreči (2. točka izreka).

7.Zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS). Pobudnica zato lahko izpodbija Program s tožbo pri Upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 21. člena ZUS).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj