Jedro

Glede na posebne okoliščine v posameznih primerih je treba določbo 48. člena ZBPP razlagati upoštevaje osebno dostojanstvo posameznika ter upoštevaje prepoved ponižujočega ter nečloveškega ravnanja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 248/2014 z dne 17. 8. 2015 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je tožnica dolžna plačati znesek 656,60 EUR, ki je bil izplačan iz sredstev brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila dodeljena z odločbo z dne 25. 9. 2014 v zvezi z zapuščinskim postopkom. V zapuščinskem postopku je sodišče dne 23. 2. 2015 izdalo sklep o dedovanju, na podlagi katerega je tožnica podedovala nepremičnine v ocenjeni vrednosti 24.000,00 EUR ter denarna sredstva v višini 297,77 EUR. Po določbi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je upravičenec, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi odločbe sodišča pridobil premoženje oz. dohodke, dolžan Republiki Sloveniji povrniti stroške, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru izterjava sredstev od nasprotne stranke iz naslovov stroška postopka ni možna, ker gre za zapuščinski postopek, tako da terjatev do nasprotne stranke po določbi 46. člena ZBPP ni nastala. Ker je upravičenka v zapuščinskem postopku pridobila premoženje, katerega vrednost po podatkih GURS znaša 32.175,00 EUR, je na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžna vrniti sredstva, ki so bila izplačana iz naslova BPP.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je mladoletna oseba, da živi skupaj z babico v nepremičnini, katero je podedovala v zapuščinskem postopku. V zapuščinskem postopku je bil sklenjen dedni dogovor, s katerim se je zavezala svojemu mladoletnemu bratu izplačati znesek 8.000,00 EUR. Glede na navedeno bi lahko tožeča stranka zahtevala zgolj povračilo polovice izplačanih sredstev ne pa celote, saj gre v obravnavanem primeru za sklenitev oblike sporazuma. Meni, da premoženje, ki ga je podedovala, ni tolikšne vrednosti, da bi lahko tožena stranka zahtevala vrnitev sredstev. Odločitev zato ni v skladu z moralnimi načeli in tudi ne v skladu s samim institutom povračila stroškov, saj bi povračilo teh stroškov resno ogrozilo njeno preživljanje, kakor tudi preživljanje njene skrbnice, ki se je tudi v zapuščinskem postopku zavezala pomagati pri odplačevanju deleža zakonitemu dediču. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, prav tako prosi za taksno oprostitev.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 48. člena ZBPP. Ta v prvem odstavku določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oz. dohodke, dolžan Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek 48. člena). V nobenem primeru pa se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena).

6. Po podatkih spisa je bila mld. tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč v zapuščinskem postopku po njenem pokojnem očetu zaradi izjasnitve glede priglašenih dolgov v zapuščinskem postopku. V zapuščinskem postopku je namreč upnica Republika Slovenija priglasila terjatev zoper zapustnika, ki je bil prejemnik denarne socialne pomoči v znesku 21.776,03 EUR, vendar je kasneje svoj predlog za omejitev dedovanja umaknila, ker je mld. dedinja prejemnica denarne socialne pomoči. V zapuščinskem postopku je nato bil sklenjen dedni dogovor, na podlagi katerega je tožnica postala izključna lastnica nepremičnine, ki je bila predmet dedovanja ter se je obvezala, da bo svojemu bratu na račun odstopljenega dednega deleža plačala znesek 8.000,00 EUR v roku sedmih let. Po podatkih spisa v podedovani nepremičnini prebiva tožnica s svojo babico, ki prejema mesečno pokojnino v znesku 375,00 EUR, tožnica pa se še redno šola. Po evidencah GURS pa je vrednost podedovane nepremičnine ocenjena na 32.175,00 EUR.

7. V obravnavanem primeru je tožnica v zapuščinskem postopku sicer pridobila nepremično premoženje (kar je pogoj po 48. členu ZBPP), vendar z njim, glede na to, da je mladoletna, ne more samostojno razpolagati. Za poplačilo obveznosti pa tudi nima dohodkov (ki bi sicer lahko bili predmet izvršbe), iz katerih bi se lahko navedena obveznost poravnala. Upoštevaje navedene okoliščine pa se tudi postavlja vprašanje sorazmernosti sporne obveznosti in vrednosti nepremičnine v morebitnem postopku izvršbe. V primeru neplačila omenjene obveznosti se ta izterja po določbah predpisa, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Ta pa določa, da je davčni organ dolžan uporabiti tista sredstva izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku obveznosti, ki jo je treba izterjati. Prav tako je dolžan v postopku izvršbe upoštevati osebno dostojanstvo zavezanca in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna (člen 142 Zakona o davčnem postopku). Osebno dostojanstvo je po 34. členu Ustave RS ustavno varovana pravica, prav tako je po 18. členu Ustave temeljna človekova pravica do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje. Glede na navedeno je tako sporno ali je naložena obveznost sorazmerna tudi upoštevaje navedene temeljne človekove pravice. Upravni sodišče RS je že v nekaj zadevah, glede na posebne okoliščine v posameznih primerih, navedlo, da je treba določbo 48. člena ZBPP razlagati upoštevaje navedeni ustavni določbi (sodbe I U 1939/2010, III U 63/2012, III U 354/2014, II U 245/2014).

8. Okoliščine, kot so v obravnavnem primeru (točka 6 obrazložitve te sodbe), po mnenju sodišča dajejo podlago za zaključek, da tožena stranka določbe 48. člena ZBPP ni razlagala skladno z omenjenima določbama Ustave RS, zato je nepravilno uporabila materialno pravo. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ker ob pravilni uporabi določbe 48. člena ZBPP ni podlage za naložitev sporne obveznosti, sodišče po odpravi odločbe zadeve ni vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

9. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega dostavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v pavšalnem znesku, ki v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285.00 EUR, ker je sodišče o zadevi odločilo na seji, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica.

10. O predlogu tožnice za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih glede brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo.