Jedro

Lastninska pravica na poslovnem prostoru, v katerem dolžnica kot samostojna podjetnica opravlja dejavnost, ne sodi med pravice, ki bi bile po Zakonu o izvršilnem postopku izvzete iz izvršbe na nepremičnine.

Izrek

Pritožba dolžnice se zavrne kot neutemljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep, s katerim je dovolilo izvršbo na nepremičnino, to je na njen poslovni prostor kozmetični salon na naslovu... Hkrati ji je prepovedalo razpolaganje z navedeno nepremičnino in jo opozorilo na kazenskopravne posledice v primeru nasprotnega ravnanja.

Izvršba je bila dovoljena na upnikov predlog na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v ... - enota v ... z dne 14.08.1992, opr. št. P 479/91 zaradi izterjave denarne terjatve v višini 57.000,00 DEM v tolarski protivrednosti s pripadajočimi obrestmi za vezane vloge nad 3 mesece pri NOVI KBM d.d. od 15.03.1991 dalje do plačila ter za povrnitev 192.137,00 SIT pravdnih in 152.889,00 SIT izvršilnih stroškov.

Zoper ta sklep se je po pooblaščenki pritožila imenovana dolžnica. V pritožbi zatrjuje, da je prostor, v katerem opravlja storitve kozmetičnega salona, nujno potreben za opravljanje registrirane dejavnosti in s tem za pridobivanje sredstev za lastno preživljanje in preživljanje dveh nepreskrbljenih šoloobveznih otrok. Dolžnica nima nobenih drugih prihodkov. Z izvršitvijo izpodbijanega sklepa bi bilo bistveno oteženo oz. onemogočeno pridobivanje sredstev za preživljanje. Prizadeva si, da z dohodkom iz dejavnosti v lastnem poslovnem prostoru poplača tudi upnika, kar ji je delno že uspelo.

Poslovni prostor, na katerem je dovoljena izvršba, mora zato biti izvzet iz izvršbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločilnih dejanskih okoliščin, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, dolžnica niti ne izpodbija, saj nasprotuje le sprejetemu pravnemu stališču, da poslovni prostor ni izvzet iz izvršbe. To stališče prvostopenjsko sodišče pa je pravilno in v skladu z določbo 152. člena ZIP. Predmet izvršbe za poravnavo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oz. materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oz. kolikor ni izvršba na njej z zakonom omejena (28. čl. ZIP). Če bi to pravilo izpeljali dosledno, bi to lahko pripeljalo do uničenja dolžnikove eksistence. Zato zakon določa oprostitve in omejitve tako pri izvršbi na premoženje posameznika, kamor spada tudi dolžnica kot samostojna podjetnica, kot tudi pri izvršbi na premoženje pravnih oseb. Upnika sta v predmetnem postopku za izterjavo svoje denarne terjatve izbrala kot predmet izvršbe kozmetični salon, to je dolžničin poslovni prostor. Kateri predmeti so pri takšni izvršbi izvzeti je taksativno določeno v členu 152 ZIP.

Pri nepremičninski izvršbi proti posamezniku veljajo omejitve le za izvršbo na kmetijsko zemljišče in gospodarsko poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje družinskih članov in za hišo, v kateri stanuje, z dvoriščem. Do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo prvostopno sodišče v tej zadevi pa ne pripeljejo niti temeljne določbe o varstvu dolžnika, ki med drugim ne dovoljuje izvršbe za uveljavitev denarne terjatve le na stvareh ali pravicah za opravljanje samostojne dejavnosti, ki je dolžniku sicer glavni vir sredstev za življenje ( 5. čl. ZIP). Lastninska pravica na poslovnem prostoru pa ne predstavlja takšne pravice, ki bi bila dolžnici kot samostojni podjetnici potrebna za dejansko opravljanje te dejavnosti, to je za opravo kozmetičnih storitev. To delo, ki je po njenih navedbah sicer edini vir sredstev za življenje, lahko opravlja tudi v najetem poslovnem prostoru. Lastništvo nad poslovnim prostorom torej ne pomeni tiste pravice, ki jo poudarja določba o varstvu dolžnika. Za konkreten primer pa je treba še opozoriti na podatke spisa iz katerih izhaja, da je dolžnica tudi sama že predlagala tekom izvršilnega postopka (list.št.108 spisa) izvršbo na to nepremičnino, ker je takrat želela preprečiti premičninsko izvršbo. Zato gre očitno s strani pritožnice v sedanji fazi postopka, ko je sodišče dovolilo spremembo izvšilnega sredstva, le za taktiko podaljševanja tega postopka. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov neutemeljeno pritožbo dolžnice zavrnilo in ker ob uradnem preizkusu ni ugotovilo kakšne bistvene kršitve postopka iz 2.odst.354.člena ZPP v zvezi s 14.členom ZIP in zmotne uporabe materialnega prava, je po 2. tč. 1. odst. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.