Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek za ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa za povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev.

Izrek

Predlogu se ugodi tako, da se revizija dopusti glede vprašanja: Ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek za ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa za povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da nepremičnini na parc. št. 1220/3-0 in 1220/4-0 spadata v skupno premoženje pravdnih strank in da solastniški delež tožnika znaša ½. Prav tako je zavrnilo podredni zahtevek za plačilo 136.472,00 EUR (iz naslova vlaganj). Tožniku je v plačilo naložilo toženkine pravdne stroške.

2. Višje sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Tožniku je v plačilo naložilo še toženkine pritožbene stroške.

3. Zoper takšno sodbo (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) tožnik pravočasno vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču dopustitev predlaga zaradi odločitve o vprašanjih:

1. Kakšen mora biti standard obrazloženosti sodne odločbe višjega sodišča?

2. Pravica stranke do snemanja glavne obravnave. Ali lahko sodišče z argumentom, da je prepisovanje zvočnega posnetka dolgotrajno, zavrne zahtevo po snemanju glavne obravnave, ob dejstvu, da je razpravna dvorana tehnično za snemanje opremljena?

3. Ali mora biti predsednik sodišča, ko odloča o predlogu za izločitev sodnika, seznanjen s stanjem spisa?

4. Kakšen je standard ocenjevanja izjav prič? Ali je dopustno samo posamezne dele izjave priče upoštevati kot verodostojne ali pa je potrebno verodostojnost presojati celostno, upoštevajoč celotno podano izjavo?

5. Ali je procesna predpostavka pravde na ugotovitev skupnega premoženja in določitev solastnega deleža na njem, predhodno uveden nepravdni postopek, čeprav je jasno, da se bivša zakonca ne strinjata ne o vsebini skupnega premoženja ne o višini solastnih deležev in je tako pravdni postopek neizogiben?

6. Ali predstavlja zahtevek na ugotovitev solastnega deleža na skupnem premoženju hkrati že njegovo delitev?

7. Ali se pogodba o dosmrtnem preživljanju, katerega naloge upravičenca - preživljalca izpolnjuje zanj nekdo drug, šteje kot darilna pogodba? Ali je premoženje, pridobljeno s takšno pogodbo skupno premoženje?

8. Ali mora zakonec, ki dokazuje skupno premoženje, ki naj bi mu ga kupili starši, nakup staršev materialno dokazati (premoženjska zmožnost staršev za tak nakup)?

9. Darilna pogodba je bila sklenjena pred odvetnikom. Ob upoštevanju izrazitega interesa ene stranke pri ugotovitvi skupnega premoženja, kako restriktivno in strogo mora postopati sodišče pri posegu v zapis v pogodbi? Ali lahko sodišče preprosto posega v oblične zapise?

10. Ali lahko zakonec postavi zahtevo za povrnitev vlaganj še pred izgubo posesti? Ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek na ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa na povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.