Jedro

Storilec sam od sebe ni predložil zdravniškega spričevala, zato je bila pravna podlaga za zavrženje predloga že v določilih tretjega odstavka 202.d člena ZP-1. Sodišče je postopalo mimo določil ZP-1, ko je opravljalo poizvedbe v Zdravstvenem domu ter na upravni enoti, da je prišlo do podatka, da ima storilec negativno zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je storilec začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije B, B1, AM in G za dobo pet mesecev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče ... je v uvodoma navedenem sklepu na podlagi šestega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1) odločilo, da se zavrže predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu je na podlagi tarifne številke 8403 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo storilec, ki obvešča sodišče, da je zdravniški pregled opravil že 18. 9. 2020 in je zdravniško spričevalo odnesel na Upravno enoto, kjer so mu vozniško dovoljenje podaljšali, zato je bil v dobri veri, da je opravil vse potrebno. Zdravniško spričevalo, ki dokazuje zmožnost za vožnjo prilaga in prosi za spremembo odločitve in ugoditev predlogu, čeprav je storil veliko napako, ker se je nerodno lotil postopka in ni angažiral pravne pomoči. Ker mu je odrejen zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti pa bo tudi njegova sposobnost za vožnjo ponovno preverjena v jeseni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu razlogov sklepa in pregledu spisovnih podatkov višje sodišče ugotavlja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje za zavrženje predloga storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in za naložitev plačila sodne takse glede na spisovne podatke in glede na 202.d člen ZP-1, ki ureja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta določa (drugi odstavek), da lahko storilec prekrška predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vloži v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar mora (tretji odstavek) predlogu priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, sicer sodišče predlog zavrže. Iz navedenih določil torej izhaja, da sodišče odloča le na podlagi predloga in na podlagi zdravniškega spričevala, ki ga predloži storilec. Iz spisovnih podatkov izhaja, da storilec sam od sebe ni predložil nobenega zdravniškega spričevala (niti pozitivnega niti negativnega) kljub obširnemu pouku v točki 10 sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (sklep Okrajnega sodišča ... EPVD 58/2019 z dne 12. 3. 2019, l.št. 10 in 11), zato je bila pravna podlaga za zavrženje predloga že v določilih tretjega odstavka 202.d člena ZP-1. 5. Sodišče je tako postopalo mimo določil ZP-1, ko je opravljalo poizvedbe v Zdravstvenem domu (ZD) ... 26. 6. 2019 in 23. 12. 2019 ter na upravni enoti 9. 1. 2020, da je prišlo do podatka, da ima storilec negativno zdravniško spričevalo – zdravniško spričevalo z dne 14. 8. 2019, iz katerega izhaja, da je storilec začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije B, B1, AM in G za dobo pet mesecev. Posledično je prav ob izteku petmesečne nezmožnosti storilca šele izdalo (16. 1. 2020) sklep o prekinitvi postopka odločanja o predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na določbo šestega odstavka 202.d člena ZP-1 pa je sicer pravno pravilno odločilo, da se prekine postopek do predložitve zdravniškega spričevala, ki izkazuje storilčevo telesno in duševno zmožnost za vožnjo motornega vozila, vendar največ za eno leto od vročitve sklepa o prekinitvi postopka ter je glede na datum vročitve tega sklepa (21. 1. 2020) pravilno ugotovilo, da je doba prekinitve iztekla 21. 1. 2021. Zaradi ugotovitve, da pritožnik pred iztekom prekinitve postopka ni predložil zdravniškega spričevala, je pravilno uporabilo določilo šestega odstavka 202.d člena ZP-1 „Če v tem roku storilec ne predloži ustreznega novega zdravniškega spričevala, se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, o čemer mora biti predlagatelj v sklepu o prekinitvi postopka poučen.“

6. Pritožbene navedbe storilca, da mu je bila veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšana do 18. 9. 2021 in da je bil zato v dobri veri, da je opravil vse potrebno, so tako neutemeljene, saj je bil v sklepu o prekinitvi postopka jasno in razumljivo opozorjen, kakšne so njegove obveznosti (predložitev pozitivnega zdravniškega spričevala) in kakšen je skrajni rok; poleg tega mu je sodišče tako možnost dalo, čeprav bi moralo (kot je bilo že pojasnjeno v točki 4 razlogov tega sklepa) zavreči predlog storilca zaradi nepredložitve zdravniškega spričevala na podlagi tretjega odstavka 202.d člena ZP-1. Sicer pa višje sodišče ugotavlja, da tudi zdravniško spričevalo, ki ga storilec prilaga pritožbi ni merodajno za odločanje o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker tretji odstavek 202.d člena ZP-1 izrecno zahteva zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, medtem ko je storilec predložil zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, ki je bilo izdano v okviru zdravstvenega pregleda za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (točka B) in ne v okviru kontrolnega zdravstvenega pregleda (točka C zdravniškega spričevala).

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Ker pritožba ni bila uspešna, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 in tarifnega dela ZST-1 (tar. št. 8407 ZST-1) pritožniku naložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 20,00 EUR. Sodno takso bo moral plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo v pozivu naveden, v nasprotnem primeru se bo prisilno izterjala.