Jedro

Ker je bila določena kazen iz pogojne obsodbe že upoštevana v drugi sodbi, je izgubila svojo pravno samostojnost in bi bilo mogoče novo pogojno obsodbo preklicati samo v celoti pod pogoji iz nove sodbe.

Izrek

I. Zahtevi za varstvi zakonitosti se ugodi, ter se izpodbijana pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Kr 923/2008 z dne 12.2.2009 spremeni tako, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo K 161/2006 z dne 13.9.2007 obsojenega spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakona (v nadaljevanju KZ) in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dva meseca zapora, preizkusno dobo enega leta ter na podlagi tretjega odstavka 50. člena KZ določilo poseben pogoj, da v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe oškodovancu plača 400 EUR. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo K 14/2008 z dne 15.4.2008 obsojenega spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi s členom 22 KZ in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen treh mesecev zapora. Upoštevaje še v pravnomočni sodbi K 161/2006 določeno kazen dveh mesecev zapora mu je na podlagi 2. točke drugega odstavka 47. člena KZ izreklo (pravilno določilo) enotno kazen štiri mesece zapora in preizkusno dobo treh let. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ga je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo Kr 2/2008 z dne 27.6.2008 podaljšalo rok za izpolnitev dodatnega pogoja tako, da je dolžan obsojeni oškodovancu povrniti 400 EUR v roku dveh mesecev od pravnomočnosti te sodbe. S sodbo Kr 923/2008 z dne 12.2.2009 je sodišče obsojencu preklicalo pogojno obsodbo K 161/2006, s katero mu je bila določena kazen dva meseca zapora in preizkusna doba enega leta ter odločilo, da se kazen dveh mesecev zapora izvrši (pravilno izreče).

3. Vrhovni državni tožilec dr. Z.F. je zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Kr 923/2008 z dne 12.2.2009 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena KZ, saj je z odločbo o sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.

4. Vrhovno sodišče je na podlagi 423. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti poslalo obsojenemu, vendar se o njej ni izjavil. B.

5. Postopek za preklic pogojne obsodbe izvede sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji na predlog upravičenega tožilca, oškodovanca ali po uradni dolžnosti, če je v pogojni obsodbi določeno, da bo kazen izrečena, če obsojeni ne povrne premoženjske koristi, škode ali ne izpolni kake druge obveznosti, obsojeni pa v določenem roku tega ne stori (prvi odstavek 506. člena ZKP). Če sodišče ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena, izda sodbo, s katero pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen ali določi nov rok za izpolnitev obveznosti ali pa odpravi pogoj. Če spozna, da ni podlage za nobeno od teh odločb, s sklepom postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi (četrti odstavek 506. člena ZKP).

6. Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu pri preklicu pogojne obsodbe spregledalo, da je pogojno obsodbo K 161/2006 z dne 13.9.2007 že upoštevalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu v sodbi K 14/2008. Pri združevanju kazni Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ni odločilo, kaj je s posebnim pogojem iz sodbe K 161/2006, da mora obsojenec v roku treh mesecev od pravnomočnosti oškodovancu povrniti premoženjskopravni zahtevek v višini 400 EUR, sicer se bo pogojna obsodba preklicala in določena kazen izrekla.

7. Ker je bila določena kazen iz pogojne obsodbe K 161/2006 že upoštevana v sodbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu K 14/2008 z dne 15.4.2008, je sodba K 161/2006 glede odločbe o kazenski sankciji izgubila svojo pravno samostojnost in tako ni bilo več pogojev za njen preklic. Ker je bila s sodbo K 14/2008 določena nova enotna kazen, bi bilo mogoče novo pogojno obsodbo preklicati samo v celoti pod pogoji iz nove sodbe. Ker ta ni več vsebovala posebnega pogoja v skladu s tretjim odstavkom 50. člena KZ, v času preklica niso bili izpolnjeni pogoji zanj. Sodišče bi tako lahko pogojno obsodbo preklicalo samo v primeru, če bi obsojeni v času preizkusne dobe storil novo kaznivo dejanje. Zahteva za varstvo zakonitosti ima prav, ko zatrjuje, da je sodišče s sodbo, s katero je preklicalo pogojno obsodbo, prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP), saj za preklic niso bili izpolnjeni pogoji.

8. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe, je Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 506. člena ZKP).