Jedro

Pritožnika imata sicer pravico, da dobro vero hipotekarnega upnika izpodbijeta in posledično dosežeta izbris bremena s svojega etažnega dela, vendar ne v postopku vzpostavljanja etažne lastnine. Gre namreč za sporna dejstva, to pa ureja 17. člen ZVEtL, ki izrecno preprečuje razreševanje spornih stvarnopravnih vprašanj v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I. vzpostavilo etažno lastnino na večstanovanjski hiši na naslovu ... v kraju ..., ID št. ..., stoječi na parceli 19/15 k. o. X; II. določilo posamezne dele stavbe, in sicer pet stanovanj z določeno kvadraturo in temu ustreznim solastniškim deležem na splošnih skupnih delih stavbe; III. določilo splošni skupni del stavbe, in sicer parcelo 19/15 k. o. X v izmeri 235 m2 ter 38,91 m2 skupnih prostorov; IV. ugotovilo obstoj lastninske pravice za posamezen del stavbe, in sicer v korist predlagateljev in nasprotne udeleženke ter na vsak del preneslo hipoteko, ki je bila do sedaj vpisana na nepremičnini kot celoti.

2. Proti sklepu se pritožujeta tretji predlagatelj in četrta predlagateljica ter predlagata njegovo razveljavitev. Trdita, da stavba z ID št. ... ne stoji le na parceli 19/15, ampak tudi na parc. 19/20, kar je razvidno iz prikaza parcel z dne 6. 11. 2009 in iz elaborata. Pojasnjujeta, da gre za njuno stanovanje ID št.1-30, v izmeri 86,53 m2, ki se nahaja v dveh etažah, in sicer se shramba in terasa nahajata na parc. 19/20. Predlagata, da se zato kot skupni splošni del stavbe določi tudi parc. 19/20 v izmeri 15 m2. Sicer pa še nasprotujeta prenosu hipoteke, ki je bila ustanovljena na podlagi kreditne pogodbe z dne 12. 6. 2008, na vse posamezne dele stavbe. Menita, da sodišče ne bi smelo dati prednosti upniku, saj zemljiškoknjižno stanje ni bilo urejeno in zato nista mogla pravočasno poskrbeti za varstvo svoje lastnine. Zavzemata se za to, da bi sodišče upoštevalo vse okoliščine primera, te pa so, da hipotekarni upnik ni bil v dobri veri, ker je vedel, da so vsa stanovanja že prodana, saj so bila v času kreditne pogodbe že vsa vseljena, hipoteka pa je bila vpisana le mesec dni po tem, ko je stopil v veljavo ZVEtL. Navajata, da sta imela do vpisa lastninske pravice le-to v pričakovanju, kar mora tudi uživati pravno varstvo, pri čemer se sklicujeta na odločbo Ustavnega sodišča Up-77/04. Menita, da bi moralo sodišče prepis bremena za njuna dela, tj. ID št. 1-3 in ID št. 1-1 zavrniti.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in se zavzela za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) glede prehoda bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine v 1. odst. 12. čl. določa takole: „Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele.“ Izjema od tega je določena v 2. odst. istega določila, in sicer: „Ne glede na določbo prejšnjega odstavka breme, ustanovljeno na nepremičnini na podlagi sodnega sklepa o izvršbi, ne preide na tiste posamezne etažne dele, za katere pridobitelji izkažejo, da so pravne naslove pridobili pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis bremena na nepremičnini.“

6. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bila (pod ID ...) na nepremičnini na podlagi kreditne pogodbe z dne 12. 6. 2008 vknjižena hipoteka v korist upnika M., d. o. o. Zato je ravnalo pravilno, ko je hipoteko preneslo na vse posamezne etažne dele.

7. Pritožnika imata sicer pravico, da dobro vero hipotekarnega upnika izpodbijeta in posledično dosežeta izbris bremena s svojega etažnega dela, vendar ne v postopku vzpostavljanja etažne lastnine. Gre namreč za sporna dejstva, to pa ureja 17. čl. ZVEtL, ki pravi takole: „Kadar bi moralo sodišče po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek, o predhodnem vprašanju zaradi spornih dejstev prekiniti postopek in posameznega udeleženca napotiti na pravdo, sodišče postopka za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu ne prekine, temveč odloči v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.“

8. V 2. odst. 12. čl. ZVEtL je določena izjema le v korist pridobitelja proti upniku, ki je to postal na podlagi odločbe, pri čemer je pomemben le časovni nastanek pravice pridobitelja etažnega dela in upnikove pravice. A fortiori (še tem bolj) mora to seveda veljati za (prejšnjega) pridobitelja etažnega dela (npr. stanovanja) proti slabovernemu kasnejšemu upniku, ki je to postal na podlagi pravnega posla – kot tu kreditne pogodbe.(1) Tu se pritožnika utemeljeno sklicujeta na varstvo njune pričakovalne pravice in s tem v zvezi na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-77/04, omeniti pa velja še obe odločbi, ki jo povzema že tekst v zgornji opombi citiranega Poročevalca Državnega zbora RS Up-438/04 z dne 6. 7. 2006 in Up-128/03 z dne 27. 1. 2005. Vendar bosta morala glede na določbo 17. čl. ZVEtL to uveljavljati z ustrezno tožbo v pravdnem postopku. Citirana določba namreč izrecno preprečuje razreševanje spornih stvarnopravnih vprašanj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.

9. Tudi sicer je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Pritožnika s tem, ko predlagata, da se kot splošni skupni del stavbe določi še parc. št. 19/20 v izmeri 15 m2, na kateri naj bi stal del njunega stanovanja, v resnici ne izpodbijata kot napačno nič, kar je sodišče kot splošni skupni del določilo (ali kaj drugega), želita le še nekaj več. S tem pravzaprav le vztrajata, da sodišče prve stopnje odloči o njuni dopolnitvi predloga (z dne 7. 12. 2009), o kateri še ni odločilo, pa še mora, in sicer najprej v tem postopku za vzpostavitev etažne lastnine, in ne šele v nadaljevanju glede določitve pripadajočega zemljišča (po smiselni uporabi 325. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 13. čl. ZVEtL). Po naravi stvari je namreč vprašanje obsega stavbe oz. stavbišča predhodno za določanje zemljišča, ki je potrebno za njeno redno rabo (7. čl. ZVEtL). Ko bo o tej parceli sodišče prve stopnje odločilo, bo to šele lahko predmet pritožbe, tako pa je ta sedaj glede tega preuranjena (v smislu vprašanja, ali gre za splošni skupni del, ali za pripadajoče zemljišče).

10. Pritožbo je bilo torej treba kot neutemeljeno zavrniti, sklep sodišča prve stopnje pa potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku; ZNP).

(1) To je tudi jasno razvidno iz obrazložitve PREDLOGA ZAKONA O VZPOSTAVITVI ETAŽNE LASTNINE NA PREDLOG PRIDOBITELJA POSAMEZNEGA DELA STAVBE IN O DOLOČANJU PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI, Poročevalec Državnega zbora RS, EVA: 2008-1517-0001,2008-1517-0003 2008-1517-0002,2008-1517-0004 Številka: 00701-1/2008/20, 00701-2/2008/12, 00701-3/2008/12, 00701-4/2008/20 Ljubljana, 07.02.2008, str. 24: „Zakon v skladu s stališčem Ustavnega sodišča predpisuje tudi izjemo od tega pravila in sicer za primere, ko je do vpisa bremena prišlo na podlagi izvršilnega postopka. Ustavno sodišče je v več zadevah presodilo, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne nanaša na upnike, v korist katerih se je breme vpisalo na podlagi izvršilnega sklepa (npr. odločbi Up-438/04 z dne 6.7.2006 in Up-128/03 z dne 27.1.2005). Zato bremena, izhajajoča iz izvršilnih postopkov, ne morejo iti v škodo tistih pridobiteljev posameznih delov stavbe, ki so le-te pridobili pred vpisom bremena. […] S tem se onemogoča zloraba zakonsko predpisane izjeme od splošnega pravila, da bremena preidejo na vse novoustanovljene posamezne etažne dele.“