Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba II U 206/2010

ECLI:SI:UPRS:2011:II.U.206.2010 Upravni oddelek

dostop do informacij javnega značaja stranka v postopku bistvena kršitev pravil postopka
Upravno sodišče
7. april 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V postopek bi bilo treba pritegniti tudi osebe, ki so sestavljale listine in dopise, z vsebino katerih se želi seznaniti prosilec za dostop do informacij javnega značaja. Upravni organ, ki tem osebam, v pravice katerih posega izpodbijana odločba, ni dal možnosti, da se o zahtevi izjavijo, je zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Informacijskega pooblaščenca, št. 090-32/2010/6 z dne 3.5.2010, se odpravi in se zadeva vrne Informacijskemu pooblaščencu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 80,00 € (osemdeset eurov) v roku 15 dni, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Informacijski pooblaščenec odločil, da se odločba organa Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo št. 430-1/2010-15 z dne 21.1.2010 odpravi, organ pa je dolžan prosilcu v 15 dneh omogočiti vpogled v naslednje dokumente: e-sporočilo A.A. z dne 16.7.2009 (8:49), naslovljeno na B.B., naziv zadeve „Praetor-zahteva za vpogled“, brez pripetih e-sporočil; e-sporočilo A.A. z dne 16.7.2009 (10:23), naslovljeno na B.B., naziv zadeve „Prekinitev postopka – praksa DRK (018-156/2008)“; e-sporočilo A.A. z dne 7.9.2009 (10:39), naslovljeno na B.B., naziv zadeve „GSM-R mnenje“, brez pripetega e-sporočila; e-sporočilo A.A. z dne 25.8.2009 (16:45), naslovljeno na B.B., naziv zadeve „Praetor in GSM-R“, brez pripetega e-sporočila; Pravno mnenje v zvezi z izvedbo javnega naročila za študijo variant razvoja JŽI in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča, z dne 25.8.2009, naslovljeno na organ (4 strani formata A4); e-sporočilo C.C. z dne 21.5.2009 (16:10), naslovljeno na B.B., naziv zadeve „mnenje JN GSM-R“; osnutek sklepa datiranega 20.5.2009 kot priloga (Odločitev o zahtevku za revizijo 220509) e-sporočila C.C. z dne 22.5.2009 (14:41), naslovljenega na B.B.; e-sporočilo D.D. z dne 12.8.2009 (8:49), naslovljeno na B.B., naziv zadeve „svetovanje JN – Praetor“, brez pripetega e-sporočila; e-sporočilo D.D z dne 5.8.2009 (9:44), naslovljeno na B.B., naziv zadeve „GSM-R storitve – javno naročilo“, brez pripetega e-sporočila; e-sporočilo A.A. z dne 12.10.2009 (15:30), naslovljeno na E.E. in B.B., naziv zadeve „JN študija izvedljivosti“; Osnutek „odločitve o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila“ z dne 13.10.2009, naslovljen na odvetniško pisarno F. (5 strani formata A4); Pravno mnenje glede pogodbenih rokov in pogojev za zaračunavanje pogodbenih kazni z dne 27.7.2009, naslovljeno na organ (5 strani formata A4); Pravno mnenje v zvezi z zamudo izvajalca v okviru projekta „Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko – Ormož“ junij 2009, naslovljeno na organ (4 strani formata A4); Dopolnitev pravnega mnenja v zvezi z zamudo izvajalca v okviru projekta „Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko – Ormož“, junij 2009, naslovljeno na organ (3 strani formata A4).

Iz obrazložitve izhaja, da je družba G., trgovsko in storitveno podjetje, d.o.o. dne 12.10.2009 na Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in sicer: do pogodb, naročilnic in ostale dokumentacije v zvezi s poslovanjem organa v letih 2008 in 2009 z družbo H. d.o.o., odvetnikom A.A. ter z odvetniško družbo I. o.p.; do seznama zadev, pri katerih so ti subjekti sodelovali ter opisa vrste storitev, ki so bile opravljene; do dokumentacije (pravnih pisanj, mnenj, osnutkov …), ki izkazuje samo izvedbo storitev s strani zgornjih subjektov ter podatkov o vsakokratnem naročniku teh storitev (funkcija osebe, ki je naročala storitve) in podatkov o pravni podlagi, na kateri so bila naročila izdana.

Organ je 21.1.2010 izdal odločbo št. 430-1/2010-15, s katero je zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na pravna pisanja, ki jih je za organ izdelal odvetnik A.A. Takšno odločitev je utemeljil z izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - izjema varstva notranjega delovanja. Tožeča stranka je sklenila pogodbo z odvetnikom A.A. o pravnem svetovanju, vsebina pravnih mnenj pa je take narave, da bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma pri dejavnosti organa. Gre za dokumente, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, saj se kot takšni štejejo vsa notranja korespondenca med uradniki oziroma drugimi osebami, ki je namenjena delovanju organa. Sem spadajo dopisi, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Ker je odvetnik A.A. na podlagi naročilnice in pogodbe za organ pripravljal določena mnenja in utemeljitve posameznih ravnanj, predloge teh ravnanj in posameznih dokumentov, je treba te dokumente obravnavati kot del korespondence znotraj organa, saj je bil odvetnik angažiran v smislu specialne strokovne pomoči. Organ se nadalje sklicuje tudi na to, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Notranja posvetovanja, svetovanja in drugi dokumenti, ki sicer vplivajo na pravilnost odločitev, ne morejo biti predmet presoje, saj so v tem smislu potrebni le za pravilno končno odločitev ali dejanje, ki se tiče ponudnikov ali drugih zainteresiranih. Z razkritjem obravnavanih dokumentov bi prišlo do razkritja takšnih stališč organa, ki bi lahko organu škodila pri kasnejših izvedbah postopkov javnega naročanja. Razen tega za dokumente, ki so že javno objavljeni, prosilec nima pravovarstvenega zahtevka v zvezi z vpogledom, saj so dostopni v javnosti.

Zoper takšno odločitev je prosilec vložil pritožbo na Informacijskega pooblaščenca, ki je z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo pritožbi ugodil in odločil, kot je zgoraj navedeno. V obrazložitvi svoje odločitve navaja, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in zato ti predstavljajo informacijo javnega značaja skladno s kriteriji iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Zato se je informacijski pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal še z vprašanjem, ali obstoji katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Glede sklicevanja organa na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je izjemo zaradi varstva notranjega delovanja organa, Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da morata biti za obstoj te izjeme kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, da podatek izhaja iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in da specifični škodni test pokaže, da bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti po vsebini in pojavni obliki ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za t.i. vhodne dokumente, to je dokumente, ki jih je organ prejel od zunanjih, zasebnopravnih subjektov, ki ne predstavljajo notranje korespondence med javnimi uslužbenci, zaposlenimi pri organu. Kljub precejšnji stopnji neformalnosti zahtevanih dokumentov, ti ne predstavljajo slučajnega, neorganiziranega in povsem neformalnega zapisa mnenj, predlogov in utemeljitev, pač pa pomembne dokumente, ki so nastali v okviru pogodbenega izvajanja zunanjih svetovalnih storitev (kot predmeta oddanega javnega naročila). Z vsebinskega vidika gre pri zahtevanih dokumentih za pisanja, ki so neposredno in brez izjeme vezana ne temeljno pristojnost organa – vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Ti dokumenti ne predstavljajo notranjega razmišljanja organa, pač pa mnenja, stališča, predloge in utemeljitve, ki jih je pripravil zunanji, pogodbeni subjekt, zato so lahko imeli zahtevani dokumenti le večji ali manjši vpliv na vsebino notranjega razmišljanja organa. Razen tega informacijski pooblaščenec še ugotavlja, da organ v svoji odločbi ni izkazal možnosti nastanka motenj za delovanje organa, če bi bil dokument razkrit javnosti. Pooblaščenec je tako po opravljenem ugotovitvenem postopku zaključil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacij javnega značaja in da ni podana nobena od izjem do dostopa do informacij javnega značaja.

Tožeča stranka v tožbi nasprotuje takšni odločitvi in predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo Informacijskega pooblaščenca odpravi in odloči, da se zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na pravna pisanja, ki jih je za organ izdelal A.A., zavrne, podrejeno pa, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne Informacijskemu pooblaščencu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Po mnenju tožeče stranke elektronska korespondenca med organom in odvetnikom, pravna mnenja in osnutki odločb ne morejo predstavljati informacij, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in glede katerih bi bil javnosti omogočen dostop. Dokumenti namreč predstavljajo mnenja zunanjega sodelavca o interpretaciji zakonov oziroma mnenja, s katerimi je zunanji sodelavec tožeči stranki predstavil pravne možnosti, ki jih je tožeča stranka imela v posameznih situacijah. Odločitev je tožeča stranka oblikovala sama. V konkretni zadevi je treba tudi upoštevati, da je prosilec nasprotna stranka v postopkih, ki so še vedno v teku pri tožeči stranki, in je povsem neutemeljeno in neupravičeno, da bi prosilec na podlagi dostopa do informacij javnega značaja pridobil zahtevane informacije. Ti dokumenti nimajo javnopravne narave, relevantni postopki, na katere se ti dokumenti nanašajo, pa še niso končani. Sklicuje se tudi na šesti odstavek 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami), po katerem se zapisnik o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb ne morejo pregledovati. Kolikor bi sodišče presodilo, da zahtevani dokumenti sodijo v okvir informacij javnega značaja, pa tožeča stranka zatrjuje obstoj izjeme po 6. členu ZDIJZ. Tožeča stranka se tako sklicuje na 11. točko prvega odstavka navedenega člena in 4. člen ZDIJZ ter zatrjuje, da ni pomembno, kdo je dokument sestavil, ampak je pomembna njegova vsebina. Tožeča stranka vztraja pri tem, da bi razkritje stališč organa, organu lahko škodilo pri kasnejših izvedbah postopkov javnega naročanja, pravna mnenja zunanjega sodelavca pa predstavljajo njegovo neformalno mnenje o tolmačenju zakonodaje in informacijo, ki izhaja iz zaupnega razmerja med organom in zunanjim sodelavcem. S tem bi prišlo tudi do kršitve njune medsebojne pogodbe o pravnem svetovanju, ki izrecno določa, da so podatki in informacije zaupne narave in predstavljajo poslovno skrivnost zunanjega sodelavca. Razen tega tožeča stranka zatrjuje še obstoj izjeme po petem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj podatki v zahtevani dokumentaciji ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev oziroma ne gre za nujne primere, ko bi zakon, ki ureja javna naročila, določal drugače. Tožeča stranka izpodbijani odločbi tudi očita, da v njej ni presoje, ali je v konkretni zadevi podana kakšna druga izjema iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer ali se zahteva nanaša na podatek, ki bi bil opredeljen kot poslovna skrivnost po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami) ali osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, v nadaljevanju ZVOP-1, Uradni list RS, 86/2004 s spremembami). S tem bi prišlo tudi do posega v pravico do tajnosti pisem in drugih občil iz 37. člena Ustave RS. Pri tem se tožeča stranka sklicuje še na odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 0612-145/2008/9 z dne 17.7.2008, zaradi katere tožeča stranka meni, da izpodbijana odločba predstavlja odstop od prakse tožene stranke.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe. Vztraja pri stališčih, ki jih je zavzela že v izpodbijani odločbi. Navaja, da so materialnopravni elementi informacije javnega značaja iz 1. in 4. člena ZDIJZ izpolnjeni. Vztraja pri tem, da tožeča stranka ni izkazala, da bi razkritje navedenih dokumentov povzročilo motnje v delovanju organa, trditev iz izpodbijane odločbe, da so predmetni postopki že končani pa ni odločilni argument. Tudi če postopki še niso končani, to ne pomeni, da ne gre za informacijo javnega značaja ali da je avtomatično podana izjema prostega dostopa. Sklicevanje na šesti odstavek 82. člena ZUP v predmetni zadevi po mnenju tožene stranke ni sprejemljivo, tožena stranka pa ne oporeka stališču, da se za zahtevane dokumente ne uporabljajo določbe ZJN. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi obširno obrazložila svoje stališče glede izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstoja drugih izjem pa tožeča stranka v svoji odločbi ni niti zatrjevala. V izpodbijani odločbi je obširno obrazložila tudi svoje stališče do škodnega testa, v postopku na prvi in drugi stopnji pa ni bilo sporno, da ni podana izjema varstva poslovne skrivnosti. V izpodbijani odločbi se tožena stranka na določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni sklicevala, ker za to ni bilo potrebe. Glede osebnih podatkov pa tožena stranka navaja, da gre za nevarovane osebne podatke, katerih razkritje je dopustno, če zato obstaja pravna podlaga, sicer pa tožbena zatrjevanja v tem delu predstavljajo tudi tožbeno novoto. Meni tudi, da z izpodbijano odločbo ni poseženo v ustavno pravico do tajnosti občil. Tožba je bila vročena tudi družbi G. d.o.o., ki jo zastopa Odvetniška družba J. o.p. - d.o.o.. Družba G. d.o.o. nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Tudi prizadeta stranka se zavzema za zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Ustava RS (Uradni list RS/I, št. 33/1991 s spremembami) v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Način uresničevanja ustavne pravice dostopa do informacije javnega značaja je urejen z ZDIJZ. ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (prvi odstavek 2. člena ZDIJZ).

Kaj je informacija javnega značaja, določa 4. člen tega zakona. To je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (prosilcem). Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.

V predmetni zadevi je prosilec zahteval dostop do informacij javnega značaja in sicer: pogodb, naročilnic in ostale dokumentacije v zvezi s poslovanjem tožeče stranke v letih 2008 in 2009 z družbo H. d.o.o., odvetnikom A.A. ter z odvetniško družbo I. o.p.; do seznama zadev, pri katerih so ti subjekti sodelovali ter opisa vrste storitev, ki so bile opravljene ter do dokumentacije (pravnih pisanj, mnenj, osnutkov …), ki izkazuje samo izvedbo storitev s strani zgornjih subjektov ter podatkov o vsakokratnem naročniku teh storitev (funkcija osebe, ki je naročala storitve) in podatkov o pravni podlagi, na kateri so bila naročila izdana. Z izpodbijano odločbo je bil nato prosilcu dovoljen vpogled v 1. točki izreka izpodbijane odločbe navedene dokumente, med katerimi so elektronska sporočila odvetnika A.A., naslovljena na B.B., elektronska sporočila C.C. in D.D., ki sta zaposlena v pisarni navedenega odvetnika, na istega naslovnika, razen tega so tukaj še pravna menja v zvezi z javnimi naročili in glede pogodbenih vprašanj ter ena dopolnitev pravnega mnenja, osnutek sklepa in osnutek odločitve. Vsi navedeni dokumenti so bili sestavljeni v pisarni odvetnika A.A. Pri vprašanju, ali naj se navedeni dokumenti pokažejo prosilcu, so prizadeti tudi interesi odvetnika A.A. kot pogodbenega partnerja tožeče stranke ter C.C. in D.D., ki sta prav tako sestavila nekatere dokumente, za katere je z izpodbijano odločbo tožeči stranki naloženo, naj jih predloži prosilcu, ter tako ta odločba vpliva tudi na njihove pravice in pravne koristi. Po določilu 44. člena ZUP mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Navedene osebe je organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležujejo. Po 9. členu ZUP je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom. Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnosti, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Po obrazloženem bi bilo treba tudi v obravnavanem primeru dati odvetniku A.A., C.C. in D.D. možnost, da se izjavijo o tem, ali naj se predmetne listine pokažejo prosilcu.

Ker informacijski pooblaščenec tega ni storil, gre za bistveno kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1. Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka se namreč v vsakem primeru šteje, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ta možnost ni bila dana in če stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (2. in 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka, zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek.

V ponovljenem postopku pa bo morala tožena stranka ponovno pretehtati tudi vprašanje, ali so v predmetni zadevi podani pogoji za dostop do informacij javnega značaja. Zaradi tega, da se vsebina predmetnih dokumentov v tej sodbi ne razkrije preko dopustne meje, v obrazložitvi te sodbe ni mogoče natančno povzeti zapisov iz elektronskih sporočil, vsekakor pa so le-ti zelo neformalni in so velikokrat na ravni pogovora med naslovnikom in pošiljateljem. Iz vsebine izhajajo predlogi in pripombe, kako bi kazalo ravnati v določeni situaciji, pri čemer je dostikrat omenjeno več možnosti z ozirom na konkreten razvoj dogodkov.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku prosilcu odobrila vpogled v obširno elektronsko korespondenco. Zahteva prosilca v predmetni zadevi se je nanašala na dostop do dokumentacije (pravnih pisanj, mnenj, osnutkov …), ki izkazuje samo izvedbo storitev s strani navedenih subjektov ter podatkov o vsakokratnem naročniku teh storitev (funkcija osebe, ki je naročala storitve) in podatkov o pravni podlagi, na kateri so bila naročila izdana. Kaj so pravna pisanja, mnenja, osnutki ... je stvar interpretacije v konkretnem primeru, po presoji sodišča pa v to skupino ni mogoče uvrstiti elektronskih sporočil, sestavljenih na nivoju pogovorov, v katerih so tudi dogovarjanja o sestankih ter zasebna mnenja tako zaposlenih pri tožeči stranki kot pogodbenega partnerja tožeče stranke in pri njem zaposlenih, pa čeprav so ta mnenja nanašajo na pravna in strokovna vprašanja. Kot je bilo že povedano, v tej sodbi iz zgoraj navedenih razlogov ni mogoče natančneje povzeti vsebine posameznih sporočil, a takšen način komunikacije je v celotni elektronski korespondenci.

Na vprašanje, kaj je informacija javnega značaja, je treba odgovoriti z razlago 4. člen ZDIJZ, pri tem pa je po mnenju sodišča treba ta člen razlagati tako, da pri tem ne pride do posega v druge z ustavo varovane človekove pravice in temeljne svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine se namreč uresničujejo neposredno na podlagi ustave (prvi odstavek 15. člena Ustave RS). Omejene so samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava (tretji odstavek 15. člena Ustave RS). Določbe ustave o človekovih pravicah je treba upoštevati pri razlagi predpisov, ki jih je treba uporabiti pri odločitvi (glej tudi Komentar Ustave RS, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 195).

Pri razlagi 4. člena ZDIJZ torej ni mogoče mimo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki se po obrazloženem uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Določilo 4. člena ZDIJZ je torej treba razlagati ustavi skladno. Ustava RS zagotavlja tajnost pisem in drugih občil v 37. členu. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pri ugotavljanju, kateri je tisti dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali drugo dokumentarno gradivo, ki izvira iz delovnega področja organa, je treba upoštevati tudi pravico do tajnosti pisem iz 37. člena Ustave RS. Ko gre za poseg v ustavno pravico, v konkretnem primeru pravico do tajnosti pisem iz 37. člena Ustave RS vseh zgoraj navedenih, je treba uporabiti načelo sorazmernosti in takšen poseg dovoliti le, kolikor je neizogibno potrebno za varstvo javnega interesa in pravic drugih. Ker informacijski pooblaščenec testa sorazmernosti ni opravil, je ostalo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Pri ponovni presoji, kateri zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, pa bo treba tudi ponovno oceniti obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je določena zato, ker gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa kot tudi njegova notranja politika, zato ta izjema varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa „notranjega razmišljanja“ organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkoviti delo javnega sektorja. To je delno zapisano tudi v izpodbijani odločbi, tako stališče pa so zavzeli tudi avtorji knjige (Nataša Pirc Musar, Sonja Bien Karlovšek, Mojca Prelesnik, Aleš Petrič in Kristina Kotnik Šumah). Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Založba Forum Media 2008), vendar pa tožena stranka v izpodbijani odločbi tovrstnim argumentom po presoji sodišča ni dala zadostnega poudarka. Da gre pri sodelovanju tožeče stranke z navedeno odvetniško pisarno za sodelovanje na področju notranjega delovanja tožeče stranke, izhaja iz v njuni medsebojni pogodbi opredeljenega predmeta pogodbe. Ta se nanaša na svetovanje pri pripravi pogodb, mnenj in drugih aktov s področja javnega naročila, svetovanje pri vodenju revizijskih postopkov javnega naročanja ter svetovanje in pravno tolmačenje v zvezi z zakonitimi pravicami in dolžnostmi tožeče stranke na navedenih področjih ter informiranje naročnika s pravno relevantnimi informacijami na teh področjih. Navedene okoliščine pa bi bilo potrebno upoštevati tudi pri izvedbi škodnega testa.

V ponovnem postopku bo najprej treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in v postopek pritegniti stranke z interesom ter jim dati možnost, da v postopku zavarujejo svoje pravice. Ponovno pa bo potrebno pretehtati tudi vprašanje, ali so podani pogoji za dostop do informacij javnega značaja, upoštevajoč zgoraj obrazložena pravna mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in nato v zadevi ponovno odločiti.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 80,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia