Jedro

Zakonski znak izzivanja narodnostne nestrpnosti je potrebno razumeti in tolmačiti na način, da gre pri objektu kazenskopravnega varstva tega kaznivega dejanja, ne glede na umeščenost kaznivega dejanja v sklop kaznivih dejanj zoper javni red in mir, vendarle in predvsem za zaščito določenega kroga prebivalstva v njegovem dostojanstvu oziroma v narodnostni, rasni ali verski enakopravnosti. Iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po 1. odst. 300. člena KZ ne izhaja, da bi v opisu dejanja sploh morala biti navedena konkretna škodljiva posledica, saj je ta dovolj razvidna že iz samega izvršitvenega dejanja – v konkretnem primeru izzivanja narodnostne nestrpnosti, ki je konkretizirana v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja z navedbo posameznih izjav.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

: Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom iz razloga po 1. točki 1. odst. 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), po 1. odst. 437. člena ZKP zavrglo obtožni predlog, ki ga je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložilo zoper obdolženega Z. J. in v katerem je bila obdolžencu očitana storitev kaznivega dejanja zbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti po 1. odst. 300. člena Kazenskega zakonika. Odločilo je še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in potrebni izdatki obdolženca, bremenijo proračun.

Zoper navedeni sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev obtožnega predloga sodišču prve stopnje v „sojenje“.

Pritožba je utemeljena.

Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo posamezne izvršitvene oblike obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, navedlo pravilne ustavne podlage za svoje zaključke, napravilo pa napačno pravno presojo o tem, če je kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh kaznivo. Prvostopenjsko sodišče svojo odločitev o zavrženju obtožnega akta utemeljuje s tem, da iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožnem aktu ne izhaja škodna posledica in da izražene negativne vrednostne ocene do romske skupnosti objektivno ne pomenijo izzivanje narodnostne nestrpnosti oziroma tudi ne posledic, ki bi posegale v javni red in mir. Takšno argumentacijo pritožnik utemeljeno graja z navedbo, da v obtožnem predlogu opisano dejanje vsebuje vse zakonske znake obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in da je opisano tako izvršitveno ravnanje in posledice le-tega, take posledice pa lahko privedejo najmanj do kršitev javnega reda in miru.

Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, navedeno kaznivo dejanje dejansko temelji na kršitvi 1. odst. 63. člena Ustave Republike Slovenije, ki ureja izrecno prepoved določenih vsebin izražanja – spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter spodbujanja k nasilju in vojni. Romska skupnost kot posebna etnična skupnost uživa posebno varstvo na podlagi 65. člena Ustave RS in Zakona o romski skupnosti. Z navedenimi določbami so zavarovane ustavne vrednote, kot so enakost pred zakonom, uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi ustave, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, enako varstvo pravic in druge. Zato je zakonski znak izzivanja narodnostne nestrpnosti potrebno razumeti in tolmačiti na način, da gre pri objektu kazenskopravnega varstva tega kaznivega dejanja, ne glede na umeščenost kaznivega dejanja v sklop kaznivih dejanj zoper javni red in mir, vendarle in predvsem za zaščito določenega kroga prebivalstva v njegovem dostojanstvu oziroma v narodnostni, rasni ali verski enakopravnosti (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 359/2005 z dne 13.4.2006). Iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po 1. odst. 300. člena KZ ne izhaja, da bi v opisu dejanja sploh morala biti navedena konkretna škodljiva posledica, saj je ta dovolj razvidna že iz samega izvršitvenega dejanja – v konkretnem primeru izzivanja narodnostne nestrpnosti, ki je konkretizirana v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja z navedbo posameznih izjav. Iz konkretnega opisa kaznivega dejanja je razvidno, da naj bi bilo obdolženčevo ravnanje uperjeno zoper romsko skupnost, pri čemer v izreku navedene posamezne žaljive vrednostne sodbe očitno merijo na pozivanje k nestrpnosti in sovražnemu razpoloženju proti tej skupnosti, kar povsem zadošča kriterijem izpolnjenosti vseh elementov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v okviru presoje po 1. odst. 277. člena ZKP in uveljavljenim pritožbenim razlogom s strani državnega tožilca. Ker je pritožnik pravilno navajal, da opis kaznivega dejanja vsebuje vse potrebne elemente, takšnemu stališču pa se iz navedenih razlogov pridružuje tudi pritožbeno sodišče, je njegovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje pa bo o očitkih v obtožnem predlogu (po vsebinski plati) odločalo v nadaljnjem postopku.