Jedro

Dedni dogovor se lahko nanaša le na znano zapuščinsko premoženje in ne tudi na pozneje najdeno premoženje. Iz zapisa dednega dogovora v obravnavanem primeru ni razvidno, da bi se ta nanašal tudi na tisto zapustničino premoženje, za katerega dediča ob sklepanju dednega dogovora niso vedeli.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v dodatnem sklepu o dedovanju ugotovilo, da naknadno najdeno premoženje predstavljajo parc. št. .../61, .../62, .../66, .../67 in .../72 k.o. Karlovško predmestje, ter da se to premoženje v skladu s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljana III D 897/97 z dne 11. 6. 2012 in II D 98/2015-17 z dne 6. 5. 2015 izroči dedičem, in sicer A.V. (pritožnica), T.Č. in M.B. vsakemu do 1/3 zapuščine (točka I izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper povzeto odločitev se pritožuje zapustničina hči, dedinja A.V.. Meni, da je odločitev napačna, ker naknadno najdeno premoženje predstavljajo nepremičnine, zaradi česar bi sodišče moralo ponovno odpreti zapuščinsko obravnavo, da bi se dediči do naknadno najdenega premoženja lahko opredelili, se izjavili ter si nepremično premoženje eventualno v naravi razdelili s sklenitvijo morebitnega dednega dogovora. Nikoli ni bil sklenjen dedni dogovor, da nastopi zakonito dedovanje, dediči so se zgolj strinjali z dedovanjem premoženja, ki je bilo tedaj znano in na način kot izhaja iz sklepa o dedovanju III D 897/1997 z dne 11. 6. 2012. Predmetne nepremičnine ležijo na območju, za katero ni pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti, ki je izdalo izpodbijani sklep, temveč Okrajno sodišče v Ljubljani. Zadevo je potrebno razveljaviti in jo vrniti pristojnemu prvostopnemu sodišču v Ljubljani.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Okrajno sodišče v Murski Soboti, ki je izdalo izpodbijani sklep je v zadevi odločalo na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Su 617/2016 z dne 16. 3. 2016, in sicer se je pristojnost za sojenje preneslo na manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče v skladu z določbo 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Zato pritožbeni očitek, da v zadevi ni odločilo krajevno pristojno sodišče, ni utemeljen. Ker pa je sklep predsednika Vrhovnega sodišča z dne 16. 3. 2016 določil pravila izbire zadev tako, da je izbiro zadev omejil s številom prenesenih zadev, je potrebno sklep o prenosu pristojnosti ozko razlagati. Sklep ne določa pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Okrajnemu sodišču v Murski Soboti, v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je bila odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena. Zadeva bo zato zaradi razveljavitve odstopljena v ponovno obravnavanje krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani1. 5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o pozneje najdenem premoženju, in sicer na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju III D 897/1997 z dne 11. 6. 2012. Kot izhaja iz spisa (l. št. 67), je zapuščinsko sodišče v sklep o dedovanju povzelo sodno poravnavo z dne 1. 2. 2012, iz zapisnika (priloga A III) nadalje izhaja, da je tekel med dediči pravdni postopek pod opr. št. V D 50068/1999, v katerem so pravdne stranke sklenile dedni dogovor, s katerim so si (takrat znano) nepremično premoženje razdelili dediči A.V., K.M. in M.B., J.B. pa se je odpovedal dedovanju po pokojni M.M..

6. Sodišče je pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju po določbi 221. člena ZD res vezano na pravnomočni sklep o dedovanju, ki ga je v zadevi že izdalo. Vendarle pa je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati, da so dediči v zapuščinskem postopku sklenili dedni dogovor oziroma je bil v sklep o dedovanju prevzet dedni dogovor, ki so ga dediči sklenili v pravdnem postopku. V skladu z večinsko sodno prakso je v takih primerih dolžnost sodišča, da presodi, kakšna je bila tedaj volja dedičev glede pozneje najdenega premoženja. Dedni dogovor se lahko nanaša le na znano zapuščinsko premoženje in ne tudi na pozneje najdeno premoženje. Iz zapisa dednega dogovora v obravnavanem primeru ni razvidno, da bi se ta nanašal tudi na tisto zapustničino premoženje, za katerega dediča ob sklepanju dednega dogovora niso vedeli. Pritožba zato utemeljeno očita, da bi sodišče dedičem moralo dopustiti, da bi se o dodatno najdenem nepremičninskem premoženju lahko izjavili 2. 7. Iz spisa (l. št. 92) izhaja, da je sodišče na predlog dedičev prvi sklep o dedovanju izdalo brez razpisa zapuščinske obravnave, saj je v sklep o dedovanju le prevzelo v dedni dogovor, ki so ga dediči kot pravdne stranke sklenili v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje bo zato po izjasnitvi dedičev glede novo najdenega premoženja ocenilo, ali je potrebno opraviti zapuščinsko obravnavo (določba drugega odstavka 221. člena ZD).

8. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da je sodišče pred izdajo prvega dodatnega sklepa o dedovanju opr. št. III D 897/97 z dne 11. 6. 2012 (l. št. 132), pozvalo dediče A.V., M.K. in M.B., da se izjavijo glede dedovanja dodatne zapuščine ter šele po poteku odrejenega roka izdalo dodatni sklep o dedovanju. Nadalje izhaja iz podatkov spisa, da pred izdajo izpodbijanega dodatnega sklepa opr. št. II D 329/2016-98 z dne 27. 8. 2018 sodišče ni omogočilo dedičem, da se izjavijo glede dedovanja dodatne zapuščine. Iz zapisa dednega dogovora, ki ga je sodišče zajelo v sklepu o dedovanju z dne 11. 6. 2012 in na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani dodatni sklep o dedovanju, pa ni razvidno, da bi se ta nanašal tudi na tisto zapustničino premoženje, za katerega dediči ob sklepanju dednega dogovora niso vedeli3. 9. Sodišče prve stopnje je zaradi pojasnjene napačne materialnopravne presoje opustilo osnovno vsebinsko obravnavo v zadevi, ki je sodišče druge stopnje ne more nadomestiti, saj bi s tem moralo v celoti nadomestiti postopek sodišča prve stopnje in na novo navesti razloge za odločitev, s čemer bi poseglo v ustavno varovane pravice dedičev. Hkrati pa namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP ter 163. člen ZD).

11. V novem postopku bo moralo krajevno pristojno sodišče prve stopnje ponovno odločiti o dedovanju naknadno najdenega premoženja, pri čemer bo upoštevalo že dana napotila iz razveljavitvenega sklepa.

12. V skladu z določbo 174. člena ZD trpi v zapuščinskem postopku vsaka stranka svoje stroške, zato nosi pritožiteljica tudi stroške pritožbenega postopka4. PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 VSRS sklep III R 19/2017 2 sklep I Cp 4496/2010, II Cp 4038/2011, I Cp 370/2018 3 Tako tudi v zadevah VSL sklep I Cp 370/2018, VSL sklep II Cp 1148/2017... 4 Vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.