Jedro

Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži tisti upnik, ki verjetno izkaže dospelo terjatev in stečajni razlog. V ugovoru lahko dolžnik osporava le obstoj stečajnega razloga, ne pa verjetno izkazano terjatev v smeri upravičenosti za vložitev predloga iz 90. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL). Pač pa lahko dolžnik postavi tako trditev o predlagateljevi terjatvi v zvezi z insolventnostjo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. ... z dne ... razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Ustanovitelji- člani zadruge so se pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, s katerim je začet stečajni postopek. V pritožbi navajajo, da je terjatev predlagatelja HKSK n.sol.o. neutemeljena - insolventnost pa podana le zaradi te terjatve.

Pritožba je utemeljena.

Predlagatelj je verjetno izkazal terjatev s tremi kreditnimi pogodbami, sklenjenimi s kreditojemalcem KZ K b.o. - vse tri z dne 28.10.1992. Za zavarovanje kredita je kreditojemalec izročil akceptni nalog, katerega je predlagatelj že predložil SDK in dobil plačilo 6,970.000,00 sit. Za plačilo zneska 20,242.700,00 sit iz kreditne pogodbe je predlagatelj vložil tožbo, za omenjeni znesek 6,970.000,00 sit pa je dolžnik vložil nasprotno tožbo - gospodarski spor, ki teče pri prvostopnem sodišču pod opr. št. ... še ni zaključen, kot je to razvidno iz navedenega spisa, ki ga je pritožbeno sodišče vpogledalo.

V izvedeniškem mnenju zaradi ugotavljanja insolventnosti kot stečajni razlog, je izvedenka upoštevala na pasivni strani tudi dolg po navedenih kreditnih pogodbah in ugotovila blokado žiro računa od 31.12.1992 - to je od dneva vnovčitve akceptnega naloga ter blokado žiro računa na dan 11.3.1994 za znesek 5,615.368,86 sit. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži tisti upnik, ki verjetno izkaže dospelo terjatev in stečajni razlog. V ugovoru lahko dolžnik osporava le obstoj stečajnega razloga, ne pa verjetno izkazano terjatev v smeri upravičenosti za vložitev predloga iz 90. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL). Pač pa lahko dolžnik postavi tako trditev o predlagateljevi terjatvi v zvezi z insolventnostjo. V konretnem primeru izvedenka ni podala mnenja, ali bi obstojala insolventnost tudi v primeru, da predlagateljeva terjatev ne obstoji in da je zahtevek dolžnika po nasprotni tožbi utemeljen. Zato bo morala v tej smeri svoje izvedeniško mneneje dopolniti. V primeru, da je tako, pa bo moralo prvostopno sodišče najprej razsoditi v gospodarskem sporu ..., finančni izvedenec pa podati mneneje glede na rezultate te pravde.