Jedro

Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.

Za sodišče je odločilen trenutek, ko odpoved začne učinkovati v zunanjem razmerju, ne pa trenutek, ko preneha učinkovati v notranjem (pogodbenem) razmerju (med stranko in njenim pooblaščencem).

Izrek

1.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 26.5.1999, opr. št. III Pg 362/98-62, potrdi.

2.Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbe.

3.Pritožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 3.3.1999, opr. št. III Pg 362/98-50, se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

4.Odločitev o stroških pritožbe in pritožbenega odgovora se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26.5.1999, opr. št. III Pg 362/98-62, zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožeča stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Predlagala je njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Dejstvo, da vabilo na narok za glavno obravnavo za dne 3.3.1999 ni bilo vročeno neposredno tožeči stranki, ampak njenemu pooblaščencu (odvetniku), ki pa je pred tem odpovedal pooblastilo, ne predstavlja nezakrivljene subjektivne okoliščine na strani tožeče stranke oz. opravičenega vzroka za izostanek z naroka, ampak kvečjemu bistveno kršitev določb pravdnega postopka oz. razlog za pritožbo zoper sklep o presumiranem umiku tožbe, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka izreka).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela (1. odstavek 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP) in ker tudi sicer kot predlagateljica sama trpi stroške postopka vrnitve v prejšnje stanje (1. odstavek 156. člena ZPP), je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama trpi stroške pritožbe (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3.3.1999, opr. št. III Pg 362/98-50, zaradi umika tožbe po 2. odstavku 499. člena ZPP izdani sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka), istočasno pa je tožeči stranki naložilo povrnitev 843.540,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.3.1999 do plačila (2. točka izreka).

Tožeča stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Predlagala je njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nadaljnjo obravnavo. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, čeprav odgovor na pritožbo proti sklepu v zakonu ni predviden (gl. 381. člen ZPP). Prvenstveno je predlagala zavrženje pritožbe (kot nedovoljene), podrejeno pa zavrnitev pritožbe (kot neutemeljene) in potrditev izpodbijanega sklepa. Pri tem je priglasila stroške pritožbenega odgovora.

Pritožba je dovoljena.

Odvetnik J. Z. je dne 16.2.1999 sicer odpovedal pooblastilo tožeči stranki (red. št. 47), vendar pa je po vložitvi pritožbe z dne 19.3.1999 (red. št. 51) in po pozivu prvostopnega sodišča z dne 17.11.1998 (red. št. 52) predložil (red. št. 53) novo pooblastilo tožeče stranke z dne 18.3.1999 (priloga A17). Tako se pokaže, da pritožbe ni vložila nepooblaščena oseba.

Pritožba je utemeljena.

Kakor hitro je pooblaščenec začel delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil s predložitvijo pooblastila v skladu s 1. odstavkom 98. člena ZPP), mora sodišče opravljati dejanja le nasproti pooblaščencu (v skladu s 1. odstavkom 138. člena ZPP), ne pa neposredno nasproti stranki. Kakor hitro pa je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila v skladu z 2. odstavkom 99. člena ZPP), mora sodišče (kljub 4. odstavku 99. člena ZPP) opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.

Prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 6.4.1999, opr. št. I Cpg 507/98-2, in sodbo istega sodišča z dne 2.6.1999, opr. št. I Cpg 1361/98. Zunanje pooblastilno razmerje namreč preneha s pooblaščenčevo odpovedjo, čeprav pa je pooblaščenec zaradi varovanja interesov stranke (ki izvirajo iz notranjega (pogodbenega) pooblastilnega razmerja) zanjo dolžan še en mesec opravljati dejanja (če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi ji lahko nastala v tem času).

Navedeno kaže na to, da vročitev vabila na (drugi zaporedni) narok za glavno obravnavo za dne 3.3.1999 odvetniku tožeče stranke, in sicer dne 17.2.1999, torej potem ko je le-ta dne 16.2.1999 naznanil prvostopnemu sodišču, da tožeči stranki odpoveduje pooblastilo za zastopanje, ni bila pravilna. Ker tožeče stranke od dne 16.2.1999 (torej tudi dne 3.3.1999) ni več zastopal odvetnik J. Z., bi ji namreč vabilo na narok za glavno obravnavo za dne 3.3.1999 moralo biti vročeno neposredno.

Ker je odpoved pooblastila v zunanjem razmerju (nasproti sodišču) učinkovala že dne 16.2.1999, se pokaže, da sodišče prve stopnje po odpovedi pooblastila ni imelo podlage v 4. odstavku 98. člena ZPP za vročitev vabila na narok za glavno obravnavo za dne 3.3.1999 (bivšemu) pooblaščencu tožeče stranke. Ni namreč pomembno, da odpoved v notranjem (pogodbenem) razmerju (med stranko in njenim pooblaščencem) še ni učinkovala. Pomembno je, da je že učinkovala v zunanjem razmerju (nasproti sodišču).

Tožeča stranka tako na narok za glavno obravnavo dne 3.3.1999 ni bila pravilno vabljena. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z vročanjem, ki jo je tožeča stranka v pritožbi posebej uveljavljala. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 380. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (3. točka izreka).

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep, je na podlagi 3. odstavka 166. člena ZPP odločitev o stroških pritožbe tožeče stranke in pritožbenega odgovora tožene stranke pridržalo za (novo) končno odločbo (4. točka izreka).