Jedro

Pomanjkljivosti vozila ob njegovi izročitvi 22. 3. 2012, ki jih navaja tožnik in jih je pritožbeno sodišče že zgoraj povzelo, zmanjšujejo vrednost tega vozila. Zato gre za škodo na sami stvari, s tem pa za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (tožečo stranko). Prodajalec namreč odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (vidne napake - prvi odstavek 458. člena OZ). Prav tako prodajalec odgovarja za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost že prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (skrite napake - drugi odstavek 458. člena OZ). Časovna točka "prehoda nevarnosti" je izročitev stvari (prim. prvi odstavek 436. člena OZ). Ker uporaba pravil o odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnejših pravil o povrnitvi škode, tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da ne uveljavlja znižanja kupnine iz naslova stvarnih napak, temveč uveljavlja odškodnino za škodo, ki je nastala na vozilu v času od ogleda do prevzema, ne more uspeti. Glede na povzeta pravila OZ tožeči stranki ogled vozila 10. 1. 2012 ne zagotavlja nikakršnih pravic ali upravičenih pričakovanj. Odločilno je le stanje vozila ob prevzemu, to je v konkretnem primeru datum 22. 3. 2012. Obravnavano vozilo je tožeča stranka od stečajnega dolžnika (tožene stranke) kupila na podlagi postopka zavezujočega zbiranja ponudb (329. in 335. člen ZFPPIPP). Odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake je na podlagi 340. člena ZFPPIPP, ki določa, da stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje, pri vseh oblikah prodaje premoženja stečajnega dolžnika, izključena. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka že iz tega razloga pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (I. in III. točka izreka).

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo: - zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 6.084,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 8. 2012 dalje do plačila (I. točka izreka), - ustavilo postopek glede podrednega zahtevka (II. točka izreka) in - tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 900,96 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo, to je zoper I. in III. točko izreka, se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo sledeča, za pritožbeno odločanje pravno relevantna dejstva: - stečajna upraviteljica tožene stranke je 8. 12. 2011 objavila zavezujoče zbiranje ponudb za prodajo osebnega vozila Audi A6 letnik 2004; - tožeča stranka si je vozilo ogledala 10. 1. 2012 in oddala ponudbo za nakup tega vozila; - prodajna pogodba med tožečo stranko (kot kupcem) in toženo stranko (kot prodajalcem in stečajnim dolžnikom) je bila sklenjena 10. 2. 2012; - sodišče je 29. 2. 2012 dalo soglasje k sklenjeni prodajni pogodbi; - tožeča stranka je vozilo prevzela 22. 3. 2012. 6. Navedenih dejanskih ugotovitev tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija, zato je pritožbeno sodišče nanje vezano.

7. Tožeča stranka je v predmetnem postopku vtoževala škodo, ker naj vozilo ob prevzemu 22. 3. 2012 ne bi bilo v enakem stanju kot ob ogledu 10. 1. 2012 - bilo naj bi za 6.084,82 EUR s pripadki manj vredno. Navedla je številne pomanjkljivosti vozila, med drugim to, da vozilo ob prevzemu ni imelo več rezervnega kolesa, število prevoženih kilometrov se je povečalo z 269.893, kakršno je bilo stanje ob ogledu, na 271.545, prav tako pa je bilo vozilo popraskano, brez hladilne tekočine, z ropotajočo verigo, v prostem teku je vozilo treslo, javljalo napake lopute in turbine itd. 8. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da je v skladu s 467. členom OZ in 340. členom ZFPPIPP pri prodaji na podlagi prisilne javne dražbe in v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika odgovornost za stvarne napake prodanega premoženja izključena.

9. Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe obveznosti - zaveze pogodbene stranke, da opravi izpolnitev brez napak. Odgovornost se kaže v manjši vrednosti predmeta izpolnitve z napakami (škoda na sami stvari, neposredna škoda). Kadar se kršitev pogodbene obveznosti odraža v izpolnitvi z napakami (pravnimi ali stvarnimi), je uporaba splošnih pravili o odškodninski odgovornosti izključena.1

10. Kdaj gre za stvarne napake, določa 459. člen OZ. Napaka je stvarna, če stvar nima običajnih lastnosti takrat, ko stranki s pogodbo ne dogovorita drugačnih lastnosti od običajnih (1. točka 459. člena OZ),2 oziroma, kadar drugačne lastnosti s pogodbo dogovorita, če stvar nima lastnosti, ki sta jih stranki določili z enim od nadaljnjih meril iz citiranega člena (tj. 2.-4. točka 459. člena OZ).3 Stvar je zato obremenjena s stvarno napako, kadar v kvalitativnem smislu negativno odstopa od dogovorjenih lastnosti, če pa teh ni bilo, pa od običajnih lastnosti stvari take vrste.4 Pomanjkljivosti vozila ob njegovi izročitvi 22. 3. 2012, ki jih navaja tožnik in jih je pritožbeno sodišče že zgoraj povzelo, zmanjšujejo vrednost tega vozila. Zato gre za škodo na sami stvari, s tem pa za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (tožečo stranko). Prodajalec namreč odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (vidne napake - prvi odstavek 458. člena OZ). Prav tako prodajalec odgovarja za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost že prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (skrite napake - drugi odstavek 458. člena OZ). Časovna točka "prehoda nevarnosti" je izročitev stvari (prim. prvi odstavek 436. člena OZ).5 Ker uporaba pravil o odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnejših pravil o povrnitvi škode, tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da ne uveljavlja znižanja kupnine iz naslova stvarnih napak, temveč uveljavlja odškodnino za škodo, ki je nastala na vozilu v času od ogleda do prevzema, ne more uspeti. Glede na povzeta pravila OZ tožeči stranki ogled vozila 10. 1. 2012 ne zagotavlja nikakršnih pravic ali upravičenih pričakovanj. Odločilno je le stanje vozila ob prevzemu, to je v konkretnem primeru datum 22. 3. 2012. 11. Obravnavano vozilo je tožeča stranka od stečajnega dolžnika (tožene stranke) kupila na podlagi postopka zavezujočega zbiranja ponudb (329. in 335. člen ZFPPIPP). Odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake je na podlagi 340. člena ZFPPIPP, ki določa, da stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje, pri vseh oblikah prodaje premoženja stečajnega dolžnika, izključena. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka že iz tega razloga pravilna. Ostali pritožbeni razlogi ne bi mogli pripeljati do drugačnega rezultata. Zato se pritožbeno sodišče do njih na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 360. člena ZPP ni opredeljevalo.

12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, prva knjiga, str. 537-538; enako v tretji knjigi, 2004, str. 131. 2 Če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali promet (1. točka 459. člena OZ). 3 Če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana (2. točka 459. člena OZ); če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane (3. točka 459. člena OZ); oziroma če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model prikazan le zaradi obvestila (4. točka 459. člena OZ). 4 Neznatne napake pa niso upoštevne (tretji odstavek 458. člena OZ). 5 Enako N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, tretja knjiga, str. 134.