Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če se izpodbijanega sklepa o izvršbi ne da preizkusiti, sodišče druge stopnje na ugovor kot pritožbo sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o dovolitvi izvršbe. Prepoved izvršbe na terjatve države, lokalnih skupnosti, javnih zavodov in skladov za plačilo iz naslova davkov, drugih obveznih prispevkov in dajatev, se nanaša na izvršbo, v kateri je dolžnik ena od teh oseb, dolžnikov dolžnik pa zavezanec za plačilo ene od navedenih terjatev.
Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep o izvršbi se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr.
št. V P 608/89 z dne 23. 10. 1990 in obvestil CSD z dne 13. 11. 1997 in z dne 15. 6. 1998 zaradi izterjave glavnice v znesku 160.745,00 SIT in stroškov izvršbe v znesku 16.016,92 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je sodišče dovolilo zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina, ki dospe v plačilo vsak mesec v višini 8.079,70 SIT oz. v valoriziranih zneskih za vsakega upnika, in sicer od dne 1. 1. 1999 do 31. 12. 1999. Zoper tak sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da iz sklepa ni razvidno, kakšen znesek pripada vsakemu upniku posebej. Nadalje pa, da je sodišče dovolilo rubež na osebne dohodke dolžnika, ki jih prejema na žiro račun, pri tem pa sklep ne vsebuje omejitve, do katere višine je rubež dopusten. Vsekakor ne more sodišče dovoliti rubeža na sredstva, ki so zanj nujno potrebna za preživljanje, in na sredstva, ki jih odvaja za dajatve državi in obveznosti do SPIZ-a. Navaja še, da na naslovu, kjer stanuje, ni njegovih stvari, zato jih tudi ni mogoče zarubiti. Podrejeno še predlaga, da terjani znesek poravna v 4 do 5 mesecih, ker je trenutno v finančnih težavah.
Upnika sta na ugovor odgovorila. Navajata, da pripada vsakemu upniku polovica od zneska 160.745,00 SIT, ki ga skupaj terjata v izvršilnem postopku. Tudi ugovor dolžnika, da na sredstva, ki jih odvaja za dajatve državi in ZPIZ-u z izvršbo ni mogoče poseči, in da ni mogoča izvršba na premičnine, ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS., št. 51/98).
Ugovor je utemeljen.
Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na dolžnikove premičnine, ne glede na to, kje se nahajajo. Vprašanje, ali pri rubežu ni najti stvari, ki so lahko predmet rubeža, in ali stvari ne pripadajo dolžniku, pa ni odločilno za dovolitev izvršbe, temveč je stvar nadaljnjega postopka. Tudi ugovora v smislu 7. točke 2. odstavka 55. člena ZIZ ni mogoče upoštevati, kolikor dolžnik natančno ne navaja, kolikšen znesek sredstev, ki se ob rubežu nahajajo na njegovem računu predstavlja njegova mesečna plača, na katero je izvršba omejena v skladu s 102. členom ZIZ. Določba 103. člena ZIZ, na katero se še sklicuje dolžnik, pa se nanaša na primere, ko je dolžnik v izvršilnem postopku ena izmed v njej navedenih oseb. Prepoveduje torej izvršbo na terjatve, ki jih imajo lokalna skupnost, država, javni zavod ali sklad iz naslova davkov in drugih obveznih dajatev in prispevkov proti svojemu, to je dolžnikovemu dolžniku.
Vendar pa je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ. Iz sklepa o izvršbi namreč ni razvidno, za katero obdobje in kakšne zneske neplačane preživnine je za vsakega od upnikov dovoljena izvršba, tako da ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugovoru ugodilo, izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Ker je dovolitev zavarovanja za še nezapadle zneske preživnine odvisna od predhodno predlagane izvršbe za izterjavo zapadlega zneska (259. člen ZIZ), je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo tudi v tem delu.
V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo pozvati upnika, naj dopolnita predlog za izvršbo, in nato ponovno odločiti o dovolitvi izvršbe. Če jo bo dovolilo, pa bo v sklepu o izvršbi moralo navesti tudi omejitve izvršbe v smislu 137. člena ZIZ, glede na to, da je predlagana izvršba na dolžnikov žiro račun.