Jedro

Na pot pravde napoteni dedič ni vezan na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato pritožnik lahko tožbeni zahtevek oblikuje tudi drugače in z njim uveljavlja kaj manj (ali kaj več), od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep v izpodbijanem delu (IV., V. in VI. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka); dediča B. P. napotilo na pravdo, da zoper dediča P. P. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino po zapustnici ne sodita garaža in prizidek k hiši Š. 29, ki stojita na parc. št. 324/2 k.o. X, ker je objekta zgradil sam in sta njegova last (II. točka izreka); dediča B. P. napotilo na pravdo, da zoper dediča P. P. vloži tožbo na ugotovitev, da predstavlja izročilna pogodba z dne 12.11.1998, ki sta jo sklenila zapustnica in dedič P. P., darilo P. P. oziroma na ugotovitev, v kolikšnem delu predstavlja pogodba odplačen pravni posel, v kolikšnem delu pa darilo P. P. (III. točka izreka); dediča B. P. napotilo na pravdo, da zoper dediča P. P. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino sodi gotovina v znesku 40.000,00 EUR (IV. točka izreka); dediča P. P. napotilo na pravdo, da zoper dediča B. P. vloži tožbo na ugotovitev, da kot darilo od zapustnice ni prejel ½ parc. št. 414 k.o. X. (poslovna stavba v izmeri 178 m2, dvorišče v izmeri 316 m2) (V. točka izreka); dediča P. P. napotilo na pravdo, da zoper dediča B. P. vloži tožbo na ugotovitev, da je dedič B. P. od zapustnice prejel darilo – brezplačno uživanje in uporabo ¼ nepremičnine parc. št. 324/2 k.o. X. ter stanovanjske stavbe z garažo in prizidkom (VI. točka izreka); odločilo, da je rok za vložitev tožbe 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa ter opozorilo, da če tožbe ne bodo vložene, bo sodišče nadaljevalo postopek ne glede na zahtevke, glede katerih je dediča napotilo na pravdo (VII. točka izreka); zapuščinski postopek prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka (VIII. točka izreka).

2. Zoper sklep sta oba dediča vložila pravočasno pritožbo.

3. Dedič B. P. se pritožuje zoper odločitev v IV. točki izreka sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dediča P. P. napoti na pravdo, da zoper dediča B. P. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino ne sodi gotovina v znesku 40.000,00 EUR, podrejeno pa sklep v tem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) in sicer prvega odstavka, saj je zmotno presodilo, da se šteje pravica dediča B. P. za manj verjetno. P. P. je namreč po svojem odvetniku M. V., povedal, da je med strankama nesporno, da 40.000,00 EUR gotovine sodi v zapuščino, denar pa je le v posesti pri dediču P. P., kar vse izhaja iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 20.11.2008. Te izjave dedič P. P. ni nikoli izpodbijal, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je zatrjevanje dediča B. P., da v zapuščino sodi navedena gotovina, manj verjetno. Sodišče bi moralo uporabiti določilo 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa. Dedič P. P. na zapisnik tudi ni imel nobenih pripomb. Tako tudi ni res, da dedič B. P. ni predložil nobenih dokazov – skliceval se je na zapisnik, predlagal pa je tudi zaslišanje M. V.. Z zaključkom, da za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke 339. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZD), saj tega je v odločbi nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin ter med samimi temi listinami.

4. Dedič P. P. se pritožuje zoper odločitvi v V. in VI. točki izreka, zaradi bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi. Navaja, da glede napotitve na pravdo na ugotovitev, da kot darilo od zapustnice ni prejel ½ parc. št. 414 k.o. X, ni jasno, v kakšnem obsegu je napoten na pravdo – ali le glede parc. št. 414 ali tudi glede objekta (poslovne stavbe) na tej parceli. Tudi ni jasno, kaj naj bi kateri od dedičev zatrjeval. Če se napotitev nanaša tudi na poslovno stavbo je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Med dedičema je bilo sporno le, ali darilo predstavlja zazidljivo ali nezazidljivo parc. št. 414 k.o. X, poslovno stavbo pa je s svojimi sredstvi zgradil dedič P. P.. Iz vloge dediča B. P. z dne 27.12.2009 izhaja, da poslovna stavba ni sporna. Glede obsega darila je bilo zmotno ugotovljeno, da so med dedičema sporna dejstva, ki niso sporna, v posledici pa sta bili napačno uporabljeni tudi določbi 210. in 213. člena ZD. Glede napotitve na pravdo na ugotovitev, da je dedič B. P. od zapustnice prejel darilo v višini najemnine za brezplačno uživanje in uporabo nepremičnin ¼ parc. št. 324/2 k.o. X z objekti, je bilo prav tako zmotno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo (določbe 29., 210. in 213. člena ZD ter 7. in 215. člena ZPP). Med dedičema ni bila sporna brezplačna uporaba navedenih nepremičnin in dedič B. P. tega ni osporaval. Ob takih nespornih dejstvih, brezplačna uporaba vsekakor predstavlja darilo, saj na podlagi določbe 29. člena ZD darilo predstavlja vsako neodplačno razpolaganje. V posledici je sodišče napačno štelo, da P. P. glede zatrjevanega darila ni predložil nobenih dokazov, da bi sodišče lahko preverilo resničnost trditev, saj navedena dejstva niso bila sporna. Posledično je tudi zmotno ugotovilo, da je njegova pravica manj verjetna. Na pot pravde bi moral biti napoten B.P. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi dediča B. P. 6. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da premoženje spada v zapuščino, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazovati. Tudi ne drži pritožbena navedba, da med dedičema ni sporno, da gotovina v višini 40.000,00 EUR sodi v zapuščino in da je le v hrambi pri dediču P. P. Res je na zapuščinski obravnavi dne 20.11.2008 tedanji pooblaščenec P. P. potrdil, da v zapuščino sodi gotovina v znesku 40.000,00 EUR, ki se nahaja pri dediču P. P., vendar je P. P. v vlogi z dne 4.11.2009 to zanikal in izrecno trdil, da denarna sredstva v višini 40.000,00 EUR ne sodijo v zapuščino po pokojni, enako je trdil tudi na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 7.7.2010, pa tudi na naroku dne 30.8.2013. V zvezi z vprašanjem koga napotiti na pot pravde, tudi ni pomembno, da zapisnik o zapuščinski obravnavi (z dne 20.11.2008) predstavlja javno listino. Zapisnik sicer potrjuje, da je pooblaščenec dediča P. P. povedal to kar je zapisano, ne pa tudi, da je to resnično.

7. Zaključek sodišča prve stopnje, da so med dedičema sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njuna pravica, je tako pravilen (prvi odstavek 210. člena ZD), pravilno in zakonito pa je na pot pravde tudi napotilo dediča B. P., katerega pravico je štelo za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 212. člena ZD). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

K pritožbi dediča P. P. 8. Ne more biti sporno, da je sodišče prve stopnje dediča P. P. napotilo na pot pravde glede celotne nepremičnine parc. št. 414 k.o. X (glede zemljišča in objektov), to je iz sklepa jasno razvidno (1).

9. Ni mogoče šteti, da je bilo nesporno, da poslovna stavba ni predmet darila. Na zapuščinski obravnavi dne 7.7.2010 je tako pooblaščenka B. P. jasno navajala, da tudi poslovna stavba predstavljala darilo zapustnice sinu P., glede morebitnih drugačnih izjav, pa se je dedič skliceval na to, da jih podaja le za primer mirne rešitve spora. Tudi sicer na pot pravde napoteni dedič ni vezan na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato pritožnik lahko tožbeni zahtevek oblikuje tudi drugače in z njim uveljavlja kaj manj (ali kaj več), od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.

10. Tudi ne drži, da B. P. ni ugovarjal trditvi sodediča (brata P. P.), da je brezplačno uporabljal nepremičnino last zapustnice (¼ parc. št. 324/2 k.o. X), zato vrednost takšne uporabe predstavlja darilo (29. člen ZD). Ves čas je zatrjeval, da upoštevajoč njegova visoka vlaganja v nepremičnino, ne gre za darilo (npr. vloga z dne 17.12.2009).

11. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da so med dedičema sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njuna pravica (prvi odstavek 210. člena ZD), pravilno pa je tudi ocenilo pravico P. P. za manj verjetno in njega napotilo na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD).

12. Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Tudi sicer je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen, če zakon določa drugače (8. člen Stvarnopravnega zakonika).