Jedro

Ugodeno tožbi, ker v upravnih spisih ni listin, ki bi dokazovale, da je davčni organ (5. točka 97. člena obrtnega zakona) izvedel postopek tako, kot to določa obrtni zakon.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za promet in zveze v Ljubljani z dne 21.4.1992.

Obrazložitev

Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine je dne 11.3.1992 izdal odločbo, s katero je odločil, da tožniku s pravnomočnostjo odločbe preneha dovoljenje za opravljanje javnega prevoza oseb s taksijem. Prvostopni upravni organ je ugotovil, da je občinska uprava za družbene prihodke v dopisu z dne 22.5.1991 predlagala, da se tožniku odvzame obrtno dovoljenje, ker v določenem roku ni predložil poroštvene izjave za poravnavo obveznosti. Prvostopni upravni organ je odločil na podlagi 5. točke 97. člena obrtnega zakona.

V pritožbi je tožnik navajal, da obveznosti ne more poravnati in da prvostopni organ naproša za odlog prenehanja obrti za šest mesecev zaradi ureditve invalidske upokojitve ter za začasno ustavitev obrti, da si lahko uredi vso dokumentacijo. V šestmesečnem roku bo poskušal poravnati vse nastale davčne dolgove, z obrestmi vred.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo z utemeljitvijo, da je iz vabil na zaslišanje v upravnem postopku, ki ju je tožnik prejel 28.6.1991 in 14.2.1992, razvidno, da je prvostopni organ dal tožniku možnost, da se izjavi o vseh pomembnih dejstvih za odločitev v tej upravni stvari in še posebej glede poravnave davčnih obveznosti, saj je bilo na vabilih napisano, naj tožnik s seboj prinese dokazila o plačanih davkih, dan pa mu je bil tudi rok za poroštveno izjavo. Tožnik se zaslišanj ni udeležil, niti ni svojih izostankov opravičil, kar bi v skladu s 73. členom zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) moral storiti. Pri tem tožena stranka še dodaja, da je imel tožnik možnost, kolikor so njegove zdravstvene razmere razlog za opustitev njegovih obveznosti (invalidska upokojitev), da začasno ustavitev obratovanja ali vodenja obratovalnice po drugi osebi rešuje skladno z določbami 94. člena obrtnega zakona. Po 97. členu obrtnega zakona pristojni upravni organ o prenehanju obratovalnice lahko odloči po prostem preudarku. Pri tem skuša najti najbolj smotrno rešitev, ker je prenehanje obrtne delavnice skrajni ukrep.

V tožbi je tožnik navajal, da svojih davčnih obveznosti v zadnjih letih ni mogel poravnati zaradi gospodarske krize in bolezenskih težav. Zavezuje se poravnati obveznosti, ko bo imel denar. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da je bil tožnik večkrat pozvan, da poravna obveznosti, določen mu je bil tudi dodatni rok, vendar obveznosti za leti 1990 in 1991 ni izpolnil. Tožnik bi lahko dal poroštveno izjavo, vendar tudi tega ni storil. Meni, da so bile tožniku dane vse možnosti, da zavaruje in uveljavi svoje pravice v tej upravni stvari ter da je bilo v upravnem postopku odločeno v skladu z načeli upravnega postopka. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Po 5. točki 97. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89 - OZ) lahko pristojni občinski upravni organ odloči, da obratovalnica obrtnika preneha, če samostojni obrtnik, od katerega je davčni organ zahteval poroštvo za poravnavo davčnih obveznosti, v roku, ki mu je bil določen, ne predloži poroštvene izjave. Ta določba pomeni, da postopek v zvezi s poravnavo davčnih obveznosti in zahtevo za poroštveno izjavo vodi davčni organ, o prenehanju obratovalnice pa odloča pristojni občinski upravni organ. Občinska uprava za družbene prihodke, ki mora izvesti postopek v smislu navedene določbe obrtnega zakona, sestavi predlog za pristojni občinski upravni organ, h kateremu priloži listine, ki utemeljujejo predlog za odločitev o prenehanju obratovalnice. V upravnih spisih so le vabila tožniku, da se zglasi pri prvostopnem organu z dne 24.6.1991, 11.2.1992 in 18.2.1992 ter sporočili prvostopnega organa tožniku z dne 18. in 19.2.1992. Navedene listine nimajo značaja predloga, ki ga ureja 5. točka 97. člena obrtnega zakona. V upravnih spisih ni predloga občinskega upravnega organa za družbene prihodke z dne 22.5.1991, ki ga sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine navaja v odločbi z dne 11.3.1992. Sodišče zato ugotavlja, da so dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene, ker ni listin, ki bi dokazovale, da je davčni organ izvedel postopek tako, kot to določa obrtni zakon. V upravnih spisih torej ni listin, iz katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da so podani pogoji za izvedbo postopka po 97. členu obrtnega zakona.

Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), v zvezi z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.