15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 841/2002 z dne 6. 7. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1750/2000 z dne 11. 4. 2002, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 350-02-95/00 RS z dne 13. 9 2000 in z lokacijskim dovoljenjem Upravne enote Ribnica št. 05-FM-351-17-99 z dne 26. 1. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki je potrdilo lokacijsko dovoljenje Upravne enote Ribnica, s katerim je bilo odločeno o lokaciji gradnje prve faze čistilne naprave in kanalizacijskega zbiralnika.

2.Pritožnik navaja, da je sporna gradnja infrastrukturni objekt, ki naj bi imel velik vpliv na okolje. Lokacijsko dovoljenje naj bi bilo izdano v skladu z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območji planskih celot R3– Krajevne skupnosti Sodražica in R 6 – Krajevne skupnosti Dolenja vas (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/89 in nasl. – v nadaljevanju Odlok o PUP), čeprav naj ta akt ne bi določal gradnje čistilne naprave. Pritožnik zatrjuje, da bi bilo treba za sporno gradnjo sprejeti lokacijski načrt. V postopku priprave in sprejemanja lokacijskega načrta naj bi imeli prebivalci Dolenje vasi možnost vpogleda v konkretne rešitve ter aktivno sodelovati na javni obravnavi oz. na javni razgrnitvi. Ker naj sporna gradnja ne bi bila predmet prostorskega izvedbenega načrta, naj bi bila pritožniku in krajanom kršena pravica iz 44. člena Ustave. Pritožnik navaja, da je Ustavno sodišče v podobnih primerih tako kršitev ugotovilo z odločbama št. U-I-298/95 z dne 27. 2. 1997 (Uradni list RS, št. 15/97 in OdlUS VI, 23) in št. U-I-154/04 z dne 12. 5. 2005 (Uradni list RS, št. 53/05 in OdlUS XIV, 26). Sam postopek presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju PVO) naj bi bil v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja sicer izveden ter pridobljeno okoljevarstveno soglasje, vendar naj ta postopek ne bi mogel nadomestiti prostorskega načrtovanja. Poleg tega pa tudi sam postopek PVO naj ne bi bil izpeljan v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – v nadaljevanju ZVO). V tem postopku naj bi bilo predpisano sodelovanje javnosti z javno predstavitvijo osnutka odločbe na javni obravnavi. V obravnavanem postopku naj bi bilo javno naznanilo 1. 3. 2005 nabito na oglasno desko, v sredstvih javnega obveščanja pa naj ne bi bilo objavljeno. Čistilna naprava naj bi bila obsežen objekt z večjim vplivom na okolje, ki naj ne bi bila načrtovana na demokratičen in transparenten način, ker ni bila sprejeta z lokacijskim načrtom.

B.

3.Bistveno kar očita pritožnik sodiščem v tej zadevi je, da sta zmotno uporabili Odlok o PUP, ker nista upoštevali, da bi moral biti za sporni objekt izdelan lokacijski načrt. Takšne njegove navedbe po vsebini pomenijo zlasti ugovor zmotne uporabe materialnega in procesnega prava, ki same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče namreč v postopku z ustavno pritožbo preizkuša le, ali so bile z izpodbijanimi odločitvami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev sodišča očitno napačna ter brez razumne odločitve, kar bi pomenilo kršitev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave. Vendar tega izpodbijanim aktom ni mogoče očitati. Zatrjevanje pritožnika, da bi moral biti za čistilno napravo sprejet lokacijski načrt, ker gre za infrastrukturni objekt z vplivi na okolje, je neutemeljeno. Sodišči sta argumentirano pojasnili, da je bila namembnost čistilne naprava določena v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000, srednjeročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 27/98 – v nadaljevanju Prostorski plan). S katerim prostorskim izvedbenim aktom se ureja določeno območje, pa določa prostorski plan, ki za to območje predpisuje urejanje s prostorskimi ureditvenimi pogoji. V postopku je bilo izdano okoljevarstveno soglasje po 59. členu ZVO, ki je bistven pogoj za tovrstni poseg v okolje. Upravno sodišče je pritožniku pojasnilo, da je presoja vplivov na okolje odvisna od vrste posega v prostor in ne od vrste prostorskega izvedbenega akta. Glede očitkov, da postopek PVO ni bil izveden po določbah ZVO, ker naj datum javne predstavitve ne bi bil objavljen v sredstvih javnega obveščanja, je Upravno sodišče pritožniku pojasnilo, da po tretjem odstavku 14. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl.– ZUS) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati novih dejstev in predlagati dokaze, če so imele to možnost že v postopku pred izdajo akta. Pritožnik je kot stranski udeleženec sodeloval na javni obravnavi pred organom prve stopnje in je bil torej seznanjen s postopkom, zato bi lahko te očitke uveljavljal že v pritožbenem postopku. Po navedenem so očitki pritožnika o kršitvi 22. člena Ustave neutemeljeni. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, pa za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.

5.Zatrjevanje pritožnika, da mu je bila s tem, ko lokacija čistilne naprave ni bila predmet prostorskega izvedbenega akta, odvzeta možnost sodelovanja v postopku prostorskega načrtovanja in s tem kršena pravica iz 44. člena Ustave, je neutemeljeno. Pritožnik se sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-298/95 in št. U-I-154/04, s katerima je to sodišče ugotovilo neskladje predpisov lokalnih skupnosti s 44. členom Ustave, ker nista bila sprejeta po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN). Pravna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja sta bila Prostorski plan in Odlok o PUP. Po ZUN je bil za oba akta predviden enak postopek udeležbe javnosti kot za lokacijski načrt (javna razgrnitev, javna obravnava, obravnava pripomb), zato pritožnik ni izkazal kršitve pravice iz 44. člena Ustave.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan