Jedro

Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper odločbo imenovanega zdravnika pritožiti v 5 delovnih dneh, je tožnik pritožbo vložil prepozno. Zato jo je imenovani zdravnik s sklepom pravilno zavrgel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba zdravstvene komisije toženke z dne 26. 11. 2010 in sklep imenovanega zdravnika toženke z dne 10. 11. 2010. Zoper tožbo se v laični pritožbi pritožuje tožnik in v njej navaja, da ima levo roko od poškodbe dne 27. 07. 2010 praktično neuporabno zaradi popolne raztrganine sprednjega dela kite in zaradi neprespanih bolečin okvirno spi po 2 uri na dan. V začetku leta 2011 mu je toženka izdala odločbo za isto poškodbo, v kateri je odločila, da je začasno nezmožen za delo od 12. 01. 2011 do 27. 01. 2011. Zoper odločbo se je pravočasno pritožil, vendar so pritožbo zavrnili kot neutemeljeno. Zaradi vedno slabše moči roke je 03. 03. 2011 odšel h kirurgu, kjer je dobil subkromialno blokado in tudi datum za operacijo rame.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v predmetni zadevi pa tudi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

Predmet sodne presoje je bila dokončna odločba toženke z dne 26. 11. 2010 s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper sklep imenovanega zdravnika, kateri je pritožbo tožnika kot prepozno zavrgel. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je imenovani zdravnik z odločbo z dne 25. 10. 2010 odločil, da je tožnik od 23. 10. 2010 do 12. 11. 2010 nezmožen za delo, od 13. 11. 2010 dalje pa zmožen za delo. Odločba je bila tožniku vročena osebno 26. 10. 2010. Petdnevni pritožbeni rok se je iztekel 31. 10. 2010, ker pa je bil ta dan nedelja in državni praznik, slednji je bil tudi v ponedeljek 01. 11. 2010, je bilo mogoče pritožbo vložiti še v torek 02. 11. 2010. Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper prejeto odločbo z dne 25. 10. 2010 pritožiti v 5. delovnih dneh od vročitve odločbe, je razvidno, da je tožnik pritožbo vložil šele 08. 11. 2010, torej 6 dni prepozno. Na podlagi te pritožbe je imenovani zdravnik s sklepom z dne 10. 11. 2010 kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo, o pritožbi zoper to odločbo je odločala zdravstvena komisija in z dokončno odločbo z dne 26. 11. 2010 odločitev imenovanega zdravnika potrdila.

Materialno pravo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo.

Pravna podlaga za odločitev v predmetnem sporu je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami), kjer je v 82. čl. določeno, da lahko zavarovanec vloži pritožbo zoper odločitev imenovanega zdravnika v 5. delovnih dneh od vročitve odločbe. Pred organi toženke se na podlagi 85. čl. ZZVZZ uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami), kateri določa v 240. čl., da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom, zoper katerega ima stranka pravico do pritožbe, če pa tega ne stori organ prve stopnje, pa v skladu s 246. čl. ZUP to stori organ druge stopnje.

Navedbe v pritožbi, da je v letu 2011 toženka izdala odločbo za isto poškodbo, s katero je ugotovila, da je tožnik začasno nezmožen za delo v obdobju meseca januarja 2011 in, da je naročen za operacijo rame niso relevantne za rešitev predmetne zadeve.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.